Za poplavljanje Glinščice stanovalci krivijo občino

Ljubljana – V Jamnikarjevi, Kokaljevi, Bizjakovi, Cestah XIX in XVII in nekaterih drugih ulicah v Rožni dolini je ob nedavni poplavi Glinščica zalila kleti in pritličja več deset hiš in naredila zelo veliko škode. Stanovalci so prepričani, da ne bi bili pod vodo, če bi bil zgrajen zadrževalnik na Brdnikovi.

Ob petkovem ogledu poplavljenega območja je Glinščica že tekla v svoji običajni strugi, smo pa videli zelo velike kupe uničenega pohištva, bele tehnike, parketa in drugih stvari, ki so ob poteh čakali na izredni odvoz kosovnih odpadkov. Veliko je bilo tudi zalitih avtov, ki so imeli na stežaj odprta vsa vrata, saj so jih njihovi lastniki sušili na soncu. Po pripovedovanjih poplavljencev jih je Glinščica presenetila med spanjem, saj je po ulicah preteklo sredo pridrvela po Jamnikarjevi ulici okoli 5.30 in se do šeste ure dvignila do 30 centimetrov visoko. V kleteh in garažah je voda vdirala iz kanalizacijskih jaškov, vanje pa je prihajala tudi z ulic. Najhuje je bilo v Kokaljevi ulici, delih Jamnikarjeve in na Cesti XIX. Ulice so bile več ur prevozne le s traktorjem, brez škornjev pa nisi mogel nikamor.

Pri poplavljencu

Še hujša je zgodba iz ulice Cesta XIX, kjer je po pripovedovanjih prizadetih voda segla skoraj pol metra visoko. V hiši na številki 4, kjer v pritličnem stanovanju živi petčlanska družina Klančnikovih, je voda uničila vse. Vojko Klančnik je pokazal uničene prostore, iz katerega so rešili le nov hladilnik. K sreči je le kakšen centimeter nad vodo ostal avtodom na dvorišču, v katerem zdaj bivajo že pet dni. Je pa pohvalil sosede, ki mu že ves čas perejo in sušijo v poplavi razmočena oblačila, in prijatelje, ki so mu posodili sušilce za črpanje vlage iz mokrih prostorov. Čaka jih še razkuževanje stanovanja, upa pa tudi, da mu bo banka dovolila prekiniti pogodbo in sprostiti vezan denar, ki ga potrebuje za nakup najnujnejšega. Ker ima le osnovno stanovanjsko zavarovanje, pa ne ve, koliko denarja bo dobil od zavarovalnice.

Zalilo tudi BTF

Kako hudo je bilo, kaže začasna brv, ki je prej stala pri biotehniški fakulteti, zdaj pa je že več dni zagozdena pod brvjo ob vrtnariji Herzmansky približno 300 metrov nižje. Dekan biotehniške fakultete Davorin Gazvoda je povedal, da jim je Glinščica zalila strojne lope in steklenjak v starem delu fakultete, v veliki predavalnici pa je parket dvignila narasla podtalnica. Škode je kar nekaj, kolikšna je, pa bodo ocenili zavarovalničarji.

Iskanje krivca

Stanovalci poplavljenih hiš menijo, da jih morda ne bi zalilo, če na poplavnem območju ne bi bilo novogradenj (prizidek k biotehniški fakulteti in novi objekti fakultete za računalništvo in informatiko), če bi bolje vzdrževali struge in brežine Glinščice, Pržanca in drugih potokov, in če bi bil zgrajen suhi zadrževalnik Brdnikova. Vsi so zatrjevali, da bodo s peticijo »pritisnili« na vodstvo nove ČS Rožnik in MOL ter zahtevali takojšnjo gradnjo zadrževalnika. Mnogi razmišljajo celo o tožbi proti občini, ki da bi že takoj po sprejetju občinskega podrobnega protorskega načrta (OPPN Brdnikova) lahko začela odkupovati potrebna zemljišča in pripravljati gradbeno dovoljenje za izvedbo protipoplavnih ukrepov. Še sploh, ker se pri tej poplavi ni mogoče sklicevati na nagajanje sosednje občine Dobrova-Polhov Gradec. Glinščica z vsemi pritoki namreč poplavlja izključno zaradi voda iz hribovja, ki so del MOL.

Županove obljube

Ljubljanski župan Zoran Janković je v svojih predvolilnih obljubah na svoji spletni strani zapisal, da bo ureditev Brdnikove ceste s komunalno infrastrukturo vred predstavljala pomembno cestno povezavo med območjem Brda in Večno potjo. Hkrati bo del suhega zadrževalnika meteornih voda oziroma projekta proti poplavljanju Tehnološkega parka in drugih pozidav, vključno z objekti Univerze Ljubljana. In zapisal, da bo delo »izvedel v letih 2016 in 2017«. Navedeno pomeni, da bodo morali stanovalci Rožne doline (ob stoletnih poplavah je mogoče zalitje 370 objektov ob Glinščici) še vsaj tri leta upati, da do takrat ne bo poplav, kakršne so bile leta 2010 in pretekli teden.

Težka naloga

Iz pripomb k predlogu odloka o OPPN Brdnikova, ki je bil na mestnem svetu sprejet 9. julija 2012, je razvidno, da bodo imeli pripravljavci protipoplavnih ukrepov v porečju Glinščice zelo veliko težav že s pridobivanjem potrebnih zemljišč, noveliranih soglasij naravovarstvenikov in drugih odločevalcev v prostoru, pa tudi s kmetovalci in civilno družbo. V imenu zadnje je organizacija Alpe Adria Green že zahtevala, da sodeluje v postopku kot stranska udeleženka.

Morda še večji problem bo financiranje. Po sedanjih ocenah bi izvedba protipoplavnih ukrepov (gradnja cest, nasipov, zapornic, poti, komunalne ureditve ...) stala 4,4 milijona evrov, pri čemer niso všteti stroški odkupov zemljišč in pridobivanja služnosti.

Povedna dejstva

Septembra predlani je Alenka Pavlin z mestnega oddelka za urejanje prostora pojasnila, da so OPPN Brdnikova pripravljali od leta 1999, saj gre za »zelo občutljiv prostor ob vznožju Šišenskega hriba«, ki je delno tudi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Torej je MOL potrebovala kar trinajst let, da je projekt dobil zeleno luč. Četudi OPPN določa tudi odškodnine za lastnike zemljišč na tem območju, je vprašanje, ali bo 12 kmetov, ki tam zdaj obdelujejo travnike in njive, pripravljenih sodelovati. Zahtevajo namreč visoke (?) odškodnine za razvrednotena zemljišča (letne rente) ali enakovredna nadomestna v bližini. Posamezniki so prepričani, da bodo kmetje nad zadrževalnikom oškodovani, koristi pa le tisti pod njim. V spodnjem delu namreč ne bo več poplav in se bo kakovost zemljišč zelo izboljšala oziroma bo postala primerna celo za pozidavo. V zgornjem pa bodo pod vodo večkrat in dlje kot zdaj.

Stanje projekta

MOL se projekta še ni lotila resno. Leta 2012 so na občini dejali, da bodo denar za odkup več kot 70 zemljišč najverjetneje zagotovili v proračunu za leto 2013. A ga niso niti leta 2014. Do zdaj so 36.000 evrov porabili le za »storitve za izdelavo projektne dokumentacije PGD in PZI za izvedbo prve faze urejanja območja in dodatno ureditev nasipov desnega pritoka Glinščice«. Ker pa je gradnja zadrževalnika šele v drugi od štirih faz, poplav še vsaj leto ali dve ne bo mogoče nadzirati. Pri izvedbi teh ukrepov je sicer glavni investitor MOL, v manjšem delu Dars in država. Če bodo poskušali dobiti evropsko pomoč iz kohezijskih skladov, bi se zadeva zaradi izpolnjevanja ostrih pogojev lahko še bolj zavlekla.