Tiskane izdaje
Po zadnjih podatkih Agencije RS za energijo je v Sloveniji na električno omrežje priključenih 1925 sončnih elektrarn s skupno močjo 139,57 megavata, ki lahko na leto proizvedejo več kot 146 gigavatnih ur električne energije (povprečno gospodinjstvo porabi približno 3500 kilovatnih ur elektrike na leto). Čeprav so se zmogljivosti sončnih elektrarn lani povečale za 70 odstotkov, letos pa se bodo verjetno za najmanj 30 odstotkov, se v primerjavi z drugimi evropskimi državami uvrščamo na rep lestvice.
V Nemčiji, na primer, je zmogljivost sončnih elektrarn skoraj 25.000 megavatov, v Italiji 12.500, v Franciji 2500, na Češkem 2000, v Veliki Britaniji 750, na Slovaškem pa 500 megavatov. Precej zaostajamo tudi po zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca - po besedah Mateja Guština iz Združenja slovenske fotovoltaične industrije je bilo do konca preteklega leta v Sloveniji priključenih v povprečju 44,1 vata zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca, medtem ko je bilo povprečje v Uniji 102,2 vata.
Povprečna moč sončnih elektrarn v Sloveniji je približno 72,5 kilovata in ves čas narašča, poudarja sogovornik. Do leta 2009 je bila njihova povprečna moč slabih 37 kilovatov, leto pozneje že skoraj 49, lani pa 61,8 kilovata. Največ, približno 90 odstotkov, imamo malih sončnih elektrarn z močjo do 20 kilovatov, ki so jih na strehe svojih hiš postavili zasebniki, vendar njihova moč pomeni le četrtino moči vseh sončnih elektrarn v Sloveniji. Kar 75 odstotkov moči namreč predstavlja 170 sončnih elektrarn z močjo od 150 kilovatov do enega megavata na strehah velikih industrijskih objektov, skladišč in javnih objektov.
Postavitev sončne elektrarne na javnem objektu je sicer dobro utečen postopek, pravi Guštin. Šole, vrtci in drugi javni objekti, ki imajo dovolj veliko in ustrezno osončeno strešno površino, pridobijo izvajalce na podlagi javnega razpisa, razpisna dokumentacija pa lahko po njegovih besedah med drugim določa, da investitor postavi sončno elektrarno na javnem objektu ob hkratni brezplačni menjavi dotrajane kritine.
O subvencijah Eko sklada in donosnosti sončnih elektrarn si preberite v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
