Ljubljana – »Ekonomski sistem je napačno postavljen. Imamo natančno toliko vode in zraka kot prebivalstvo v času Julija Cezarja, pa hočemo zdaj iz tega iztisniti ameriški standard za sedem milijard ljudi,« pravi Lučka Kajfež Bogataj. Za to pa je treba vseskozi rasti.
Na okrogli mizi o energiji so poslanec Srečko Meh, energetik Peter Novak, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, član Greenpeacea Dejan Savič ter profesor politologije in okoljske varnosti Andrej Lukšič dobili na izbiro uporabo nafte, premoga in jedrske energije. Meh je izbral premog, Kajfeževa jedrsko energijo, Novak je dejal, da je njegov idol sonce, Lukšič bi imel mešanico in nove tehnologije, Savič pa je dejal, da si z izbiro enega od treh ponujenih energentov ne bi luknjal ladje v prihodnost.
Novak je še prepričan, da je znanja v Sloveniji dovolj, ukradli so le osnovni kapital za razvojne oddelke. »Mi prodajamo roke.«
Dodal je, da so jih ob Muri pričakali z noži, ko so predlagali gradnjo hidroelektrarn, ki bi se uporabljale še kot akumulacije za namakanje, za vetrnice pa so postali ovira orli, ki sploh ne letijo več tam. »Postali smo narod negativcev. Včasih smo opravili na tisoče udarniških ur, danes vse to plačujemo, sodelovanja ni,« pravi Novak.
Za energijsko prihodnost predlaga uporabo sonca, vse druge vire pa naj zamenjata metan (ogljik in vodik) in metanol. To bi bil sistem za večno, uvedbo pa Novak pričakuje v 50 do 100 letih.
Lučka Kajfež je prepričana, da človeštvo lahko najde rešitev, ko spozna težavo. Zato je pozvala za več tehniškega izobraževanja v šolah. Največji motiv danes je sicer prihranek.
Vendar so vsi hitro prešli na širše tegobe, ki pestijo svet. Zemlja ne more zdržati sedmih milijard ljudi z ameriškim ali evropskim standardom. »Edina rešitev je, da se Zahod odpove bogastvu do zmerne meje, odvečno pa razdeli revežem. Stopimo skupaj, politiki ne zmorejo videti iz škatle. Svetovni sistem namreč vodijo 70-letniki, ki so že vseskozi na oblasti. Sprememba ni socializem ali komunizem, je edina pot, o kateri se je zdaj nujno pogovarjati,« je dejala Kajfeževa. Novak je omenil, da smo včasih že imeli nastavek sistema, kjer so vsi imeli delo in so vsi lahko obiskovali šolo.
»A smo hoteli demokracijo in zdaj imamo 100.000 ljudi, ki nimajo demokratične službe, in nekaj tajkunov iz družbenega bogastva,« je dejal Novak, ki bi najprej prepovedal prikazovanje vseh ameriških filmov. Kapitalizem je po njegovem sistem, v katerem premoženje neizogibno teče od revnih k bogatim. »Če potrošnja ne raste, kapitalizem propade,« je še dejal.
Lučka Kajfež je opozorila, da se je bruto družbeni proizvod od začetka industrijske revolucije povečal za šestkrat, po svetu pa ni nič manj revnih. »S sedanjim sistemom ne bomo rešili niti okolja niti revščine. Dokler je še trajala hladna vojna, so rožljali z orožjem, ko je je bilo konec, so našli novo merilo – kdo ima večji BDP. Pa je dokazano, da rast BDP in rast sreče nista vzporedni,« o neprimernosti BDP kot merila uspešnosti držav meni Kajfeževa.
»Vse je usmerjeno v rast. V to spada tudi nova ponudba pasivnih hiš, energijsko varčnih naprav in vsega drugega. Vprašati bi se morali, ali vse to resnično potrebujemo,« je dejal Lukšič, ki meni, da je politika zaradi vseh strokovnih resnic in še lokalnega prebivalstva zmedena. Poleg tega nas katastrofizem dela nemočne že vse od Rimskega kluba v 70. letih. Savič ga je dopolnil, da smo sedanje mlade naučili, da imajo vse in vse tudi z užitkom zaužijejo.