Tiskane izdaje
Gornja Radgona – Evropski sadjarji imajo eno najslabših letin v zadnjih desetih letih. Samo pridelek konzumnih jabolk bo zmanjšan kot nikoli doslej, pravi Boštjan Kozole, predsednik sadjarskega gospodarskega interesnega združenja Slovenije in direktor Evrosada, največjega domačega pridelovalca sadja.
Pridelek v evropskem prostoru so pobrale obsežne pozebe, vreme pa je dodatno vplivalo na kakovost. Prvorazrednih jabolk bo manj. »Zagotovo lahko pričakujemo višje cene. V Sloveniji je pridelek najprej zaradi pozebe in nato še zaradi suše več kot za polovico manjši, na posameznih območjih pa bo izpad tudi 80- do 90-odstoten,« pravi Boštjan Kozole.
Precej slabša letina pa ni edina težava – sadjarji od države pričakujejo, da jim bo zagotovila konkurenčne pogoje. Tehnologija oziroma specialna mehanizacija sta se v pridelavi popolnoma spremenili, zato je nujna posodobitev strojnega parka. Po spravilu lanskega pridelka so opozorili tudi na sušo in nujnost namakanja, pri čemer je velika ovira pridobivanje dovoljenj. Ministrstvo so že pred štirimi leti opozarjali na dolgotrajnost postopkov pridobivanja dovoljenj in za zgled dajali Južno Tirolsko, kjer je tako dovoljenje mogoče pridobiti v treh tednih.
»Minister Bogovič je izziv že sprejel in sadjarji pričakujemo poenostavitve postopkov do konca leta, prav tako tudi da bo ukrep 125, namenjen namakanju, vključil še male namakalne sisteme. Po meni dostopnih podatkih so bili od 42 milijonov evrov odobrenih sredstev za ta namen doslej porabljeni le dobri trije milijoni, kar potrjuje, da je ključni razlog težko pridobivanje dovoljenj.« Po njegovem mnenju bi morali znižati tudi odstotke soglasij lastnikov zaradi denacionalizacije, kar je tudi eden večjih razlogov, da imamo 60.000 hektarov neobdelanih površin.
S poenostavitvijo postopkov bi že prihodnje leto lahko imeli nekaj sto hektarov več površin rešenih z namakalnimi sistemi. Zaradi težkih ekonomskih razmer pa sadjarji pričakujejo tudi zvišanje subvencij in pomoč pri najemnaju posojil, saj se z infrastrukturo za namakanje trajno rešuje problematika suše.
Za večjo želeno pridelavo (50 ton na hektar) je v sadjarstvu treba slediti tudi napredkom v tehnologiji, je prepričan profesor na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru Stanislav Tojnko. Opozoril je na nujno vzpostavitev primerljivih zavarovalnih pogojev, kot jih imajo pridelovalci v Avstriji, in na nerešeno vprašanje zavarovanj pred točo in subvencioniranja za zavarovanje tveganj, saj nekatere zavarovalnice niso hotele sklepati zavarovanj.
Janez Hribar z ljubljanske biotehnične fakultete je opozoril na kmetijsko svetovalno službo, ki se ne prilagaja sodobnim trendom, nima specializiranih strokovnjakov na posameznih področjih pridelave in je premalo navzoča na terenu. Prepričan je, da je nujno »preiti s teritorialnega principa svetovanja na tematsko specializiranost«, za kar je nujen organiziran prenos znanja, pridobljenega z dodatnim izobraževanjem. Zaradi te pomanjkljivosti se, kot pravi, vrtimo v krogu in ni čudno, da je samopreskrba padla na raven afriških držav. Takoj je treba prekiniti splošne subvencije in s programskim subvencioniranjem pomagati tistim, ki so nas sposobni rešiti iz težav.
Pozeba, toča in suša so precej zmanjšale tudi pridelek grozdja. Po podatkih Vinske družbe Slovenija (VDS) in njenih članov bo najslabše na Primorskem: pridelka bo vsaj 40 odstotkov manj kot lani. Bolje kaže v Podravju, kjer pričakujejo za tri odstotke boljši pridelek, in v Posavju, kje naj bi ga bilo za 11 odstotkov več. Skupno v VDS letos pričakujejo 30.000 ton grozdja ali četrtino manj kot lani. Zaradi eno- do dvoletnih zalog pa na trgu ne bo pomanjkanja vina. Zmanjšana letina bo, pravijo, le prečistila ponudbo, saj bo na trgu manj poceni vin.
Poslanci o kmetijskih temah
Kodeks dobrih poslovnih praks v prehranski verigi še ni zagotovil pričakovanih rezultatov. Razmere niso urejene in brez sodelovanja države tudi ne bodo, so ugotavljali na včerajšnji nujni skupni seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter odbora za gospodarstvo na Agri. Lani na sejmu podpisani kodeks in njegovo izvajanje je bila namreč edina točka prve popočitniške seje poslancev, ki so glede na razmere v panogi bolj kot ne samo poslušali predstavnike podpisnikov kodeksa iz pridelovalno-predelovalnega dela verige. Medtem ko so iz zbornice živilskih podjetij kot edini očitni rezultat kodeksa, ki naj bi pomagal vzpostavljati bolj pošten razrez oziroma delitev pogače med pridelovalci, predelovalci in trgovino, poudarjali neto-neto ceno (ukinitev dodatnih bonitet, ki so jih uveljavljali trgovci na račun dobaviteljev), so vsi drugi od kmetov do obrtnikov in njihovih sindikalnih zastopnikov opozarjali, da trgovci še vedno lahko počno, kar se jim zdi.
