Poletne nevihte dobrodošle tudi za izpiranje ozona

Ljubljana – V poletnem času je ozon še posebej aktualen, saj so razmere za nastanek tega plina najbolj ugodne od maja do konca julija. Tudi preseganja mejnih vrednosti so v teh mesecih pogostejša.

Ozon je visoko reaktiven plin. Lahko je »koristen« ali »škodljiv«, odvisno od višine nahajanja v ozračju. Za nastanek škodljivega talnega ozona (troposferski ozon) mora biti izpolnjenih nekaj pogojev, od tega, da so v zraku dušikovi oksidi, ki prihajajo pretežno iz izpuhov vozil, da je toplo in sije sonce. »V sončnih, zelo vročih dnevih, kot so zdaj, koncentracije ozona zrastejo čez mejno vrednost skoraj povsod po Sloveniji. Najbolj je sicer ogroženo obalno in goriško območje, kjer je sončno obsevanje najmočnejše, šibki jugozahodni vetrovi pa prinesejo še zrak iz P adske nižine, ki je eden najbolj onesnaženih delov Evrope,« pravi Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje (Arso ).

Na splošno troposferski ozon v ozračju ni dolgo obstojen. V zadnjem stoletju pa je človekova dejavnost pripomogla k njegovemu naraščanju.

Popoldne in zunaj središč

Ozona je poleti več, saj so temperature višje, vetra pa je manj, zato se onesnaženje kopiči, razlaga Cegnarjeva. Največje je popoldne, v mestih pogosto tudi pozno popoldne, ko se promet umiri, saj je promet kot vir svežega ogljikovega monoksida poleg krivca za nastanek tudi omejevalec nastajanja ozona. Zato so vsebnosti ozona najvišje v bližini večjih mest pa tudi v višje ležečih krajih. Zanimiva je primerjava koncentracij ozona med delavniki in konci tedna. Ob delavnikih je več prometa, zato je v mestih koncentracija ozona nižja kot ob koncih tedna, ker se koncentracija ozona zniž a zaradi njegovega intenzivnejšega spajanja z dušikovim monoksidom, ki ga izpuščajo avtomobili, v dušikov dioksid. Na višjih lokacijah pa ozon nima toliko možnosti za reagiranje s snovmi iz okolice in se zato tam koncentracija ponoči ne zniža veliko.

Škodljivi ozon pri tleh je nevaren za zdravje ljudi, saj ob stiku z živim tkivom (npr. pljuča) lahko povzroči škodo ali bolezen. Pri tem sta najpomembnejša dejavnika raven koncentracije ozona in trajanje izpostavljenosti. Visoke koncentracije ozona so škodljive predvsem za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka ter otroke in starejše. Ponavljajoča se izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona lahko povzroči stalne okvare pljuč.

Ozon pri tleh prodre globoko v pljuča in draži sluznico ter pljučna tkiva, s čimer ovira dihanje. Pri višjih vsebnostih se pri ljudeh pojavijo bolečine pri globljem dihanju in draženje na kašelj, o vplivih visokih koncentracij ozona govori Cegnarjeva. Na ozon je bolj občutljiv vsak deseti človek. Če je več kot eno uro izpostavljen vsebnostim nad 200 mikrogramov na kubični meter, ima lahko resne težave z dihanjem. Zaščite, razen izogibanja naporom zunaj, ni.

Ozon je škodljiv tudi za živali in rastline , med bolj občutljivimi vrstami so iglavci in nekatere poljščine. Tako visoke koncentracije ozona lahko vplivajo na manjši prirast biomase in poškodujejo rastline, kar povzroča gospodarsko škodo. »Talni ozon škoduje tudi rastlinam, saj poškoduje celične stene iglic in listov ter njihovo zaščitno plast,« pravi Tanja Cegnar in še dodaja, da se zaradi talnega ozona materiali, denimo gume, hitreje starajo. Ozon lahko korodira tudi gradbene materiale, spomenike in kamen v naravi.

Koncentracije ozona so odvisne tudi od vremena, saj dež spere ozon. Ob oblačnem vremenu pa pride do tal premalo svetlobe, ki bi kemijske reakcije, katerih rezultat je nastanek ozona, dovolj intenzivno pospešile . »Padavine iz perejo ozon, ta ko da koncentracije po dežju kar znatno padejo,« pravi Tanja Cegnar. Tudi za onesnaženje z ozonom so poletne nevihte dobrodošle.

Izogibajte se naporov

Informacije o koncentraciji ozona in njihove napovedi izdaja Arso na svojih spletnih straneh, na teletekstu in po medijih . Dobro pa je vedeti, da se visoke koncentracije pojavljajo v popoldanskem času ob jasnem vremenu. Kadar piha zmeren do močan severni ali vzhodni veter, so koncentracije nižje. Koncentracije so visoke do najvišjih vrhov v Sloveniji, zato lahko pri velikih naporih, predvsem v popoldanskem in večernem času, nastanejo pojavi , opisani pri vplivu visokih koncentracij ozona na zdravje. Koncentracije v zaprtih prostorih so nižje kot zunaj, zato je za občutljivejše skupine ljudi – otroke in bolnike z boleznimi dihal in krvnega obtoka – priporočljivo, da takrat ostanejo v zaprtih prostorih. Za zračenje prostorov pa so najprimernejše jutranje ure in del dopoldneva.

Opozorilna vrednost za ozon je 180 mikrogramov na kubični meter za enourno povprečje, alarmna vrednost pa 240 mikrogramov na kubični meter za enourno povprečje. Arso v Sloveniji opravlja samodejne meritve ozona na 12 stalnih merilnih mestih državne mreže meritev kakovosti zraka in na šestih merilnih mestih dopolnilnih mrež. Koncentracija je odvisna od neposredne okolice, v kateri se meri. Nekatera merilna mesta so oddaljena od virov onesnaženja (Krvavec, Iskrba pri Kočevski reki, Otlica v Trnovskem gozdu), merilno mesto Rakičan je podeželskega tipa, druga so v mestih (Ljubljana, Celje, Nova Gorica, Koper, Hrastnik), nekatera pa so ob prometnih cestah (Maribor, Trbovlje, Zagorje). Na postajah prometnega tipa so koncentracije ozona nižje.

Ozon omogoča življenje

Povsem drugače kot s škodljivim talnim ozonom je z ozonsko plastjo, ki se začne 14 kilometrov nad tlemi, najgostejša pa je približno 20 kilometrov nad morjem. Ta plast v celoti vpije sončno sevanje C in večji del sevanja B. Če tega ne bi bilo, življenje, kot ga poznamo, ne bi moglo obstajati . To stori plast ozona, ki bi bila, če bi jo položili na morsko gladino pri temperaturi nič stopinj Celzija, debela vsega od dva do šest milimetrov, razlaga Cegnarjeva. Tega ozona (stratosferski ozon) je 90 odstotkov.

Ozonska luknja je pri tem sezonski pojav, največja nastane nad Južnim tečajem konec zime in na začetku pomladi. Nad S evernim tečajem je manjša, je pa bila lani marca in aprila največja doslej. Kot pravi Cegnarjeva, je mednarodna skupnost sprejela učinkovite ukrepe za prepoved uporabe snovi, ki tanjšajo ozonsko plast, vendar imajo v naravi ti ukrepi zapoznel učinek.