Prosimo za pomoč, ukrepamo pa ne

Ljubljana – Poletja v Sloveniji so v tem stoletju povprečno dve stopinji Celzija toplejša kot prej. Najbolj vroče je bilo poletje 2003, sledi poletje 2012, letos pa spet govorijo o rekordih. Še en prikaz sprememb – dolga zima, vroče sušno poletje, jeseni pa še poplave.

»Vsaj deloma se da razmere pojasniti s podnebnimi spremembami, zlasti višjimi poletnimi temperaturami. Vročinski valovi so bolj izraziti. V tem stoletju je veliko več takšnih dni, kot jih je bilo v 50. letih prejšnjega stoletja. Že nekaj krat se je pokazalo, da imamo lahko v istem letu ekstremno sušo in poplave. Visoke temperature zelo povečajo izhlapevanje vode, te dni lahko izhlapi tudi šest ali sedem milimetrov vode, če je je v tleh seveda dovolj,« pravi Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje.

Ravno zato je lahko suša tako hitro sledila razmeroma dolgi zimi in toliko padavinam, da je voda zastajala na poljih. »Že mesec dni ni bilo izdatnih padavin, spomladanske zaloge vode v tleh so porabljene, saj je to že tretji vročinski val letos. V prvem je bilo še vse zeleno, zdaj se pozna že pri travi, kmetovalci na severovzhodu imajo škodo zaradi suše, na Obali pa so požarno ogroženi,« pravi Cegnarjeva. Opozarja, da imamo že četrto sušo v desetih letih, zato bi se lahko kot prilagodljivi predniki odločili za pridelke, ki lažje prenašajo sušo. »Danes je cilj le čim večji dobiček in donos, zato pa suša prinese tudi večjo škodo. Če se to prepogosto dogaja, bi že morali premisliti, kako ukrepati,« pravi Tanja Cegnar.

Na vprašanje, kako bi lahko te razmere bolj učinkovito prebrodili, Cegnarjeva odgovarja, da bi lahko vodo spomladi zadržali, zdaj pa jo uporabljali za namakanje, ki tudi sicer, ne le v ekstremni suši, pomaga k boljšemu pridelku. Vendar »smo Slovenci znani po tem, da se znamo zelo lepo uskladiti in dogovoriti za skupno dobro«, pri večnamenskih akumulacijah pa hitro nastane konflikt interesov. Še huje je, da Slovenija ni naredila še nič v pripravi nacionalne strategije prilagajanja na podnebne spremembe. »Če ne ukrepaš, hkrati pa vsako leto tarnaš zaradi škode in pričakuješ pomoč države, je to menda že znamenje, da je treba nekaj spremeniti. Ne moremo se obnašati, kakor da je vreme enako kot pred desetletji,« pravi Cegnarjeva.

Vreme nima spomina

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je iz »skuhanega Bohinja« povedala, da je bila zima, ki se nam je zdela mrzla, s klimatološkega vidika precej povprečna, »le naš spomin na normalno vreme v času podnebnih sprememb hitro bledi«. »Nimata pa zima in poletje nobene povezave v meteorološkem smislu, vreme nima spomina več kot kakšen teden nazaj. Tako lahko mrzli zimi sledi tudi nič kaj vroče poletje, ali obratno, letos očitno zelo vroče. Enako velja za deževno pomlad, ki ni bila vzrok, da imamo zdaj takšno sušo. Je pa zanimivo, kako hitro lahko nastopi kmetijska suša, čeprav hidrološke suše letos (še) ni,« pravi Kajfeževa.

Opozarja pa, da so po drugi strani trendi več kot jasni, najbolj se nam v zadnjih 60 letih grejejo poletja, zime pa nekoliko manj izrazito. Temperaturni rekordi so bili tako le vprašanje časa. »Leta 2003 so nekateri v prvih dneh avgusta ugotavljali, da se takšna poletja zgodijo le na približno 500 let; no, zdaj pa imamo ... Lani rekordi na Obali, letos pa še zlasti na vzhodu. Za nameček imamo že četrto resno sušo v desetih letih. Takšne suše so se v Sloveniji dogajale prej na 20 let ena, zdaj pa torej mnogo mnogo bolj pogosto,« pojasnjuje klimatologinja.

»Očitno naši novi vremenski vzorci prinašajo tako imenovane blokade, ko se vreme kar nekaj tednov ne spremeni kaj prida. Poleti torej suše, ko pa začne padati ... analogno jeseni poplave. Ali, povedano drugače, podnebne spremembe povečujejo verjetnost, da se nam zgodijo izjemne razmere – ekstremi. Mogoče tudi takšni, ki si jih sodobna družba ne zna niti predstavljati iz svojih preteklih izkušenj. To ni nikakršno strašenje, ampak neizprosna klimatska statistika,« je prepričana Kajfeževa.

Sicer mineva točno deset let od tistega vedno znova omenjenega vročega suhega poletja 2003, ko je postalo jasno, da so podnebne spremembe v Evropi že tu. »Od vročinskih valov, ki postajajo pogostejši in tudi temperaturno gledano vse rekordnejši, do suše je le korak. Zlasti do kmetijske suše, kjer ni ne vem kako pomembno, ali je bila zima ali pomlad mokra. Sloj tal, kjer so korenine rastlin, se precej hitreje posuši, kot je to morda videti v podtalju,« še dodaja Lučka Kajfež Bogataj.

Voda je ključen dejavnik v okolju. Za izhlapevanje se porabi precej energije, zato se vlažna tla ne segrejejo tako močno kot suha. Ob visokih temperaturah voda izhlapeva zelo hitro, kar v začetnih stopnjah suše lahko pomeni tudi poletna neurja s točo. Vlažen segret zrak se lahko zelo hitro dvigne do višin, kjer je dovolj hladno, da voda zamrzne. Večja je vročina, več energije imajo neurja. Ko vode v tleh zmanjka, se segrevajo tla, rastline pa začnejo doživljati ob toplotnem še hidrološki stres. To še ne pomeni, da so prizadete tudi zaloge podzemne vode, saj se to zgodi z zamikom zaradi zmanjšanega dotoka vode s površja v podzemlje. Propadanje rastlin pospeši tudi talni ozon, ki ga je v vročih sončnih dneh veliko. Dušikove okside za njegov nastanek prispeva kurjenje fosilnih goriv, največ pa promet.

Deset let neukrepanja

Opozarja še, da v teh desetih letih nismo naredili nič. »Imeli smo celo državno službo za podnebne spremembe in smo jo takoj po začetku finančnih težav ukinili. Prav tako okoljsko ministrstvo za dobro mero. Kakor da bi hoteli s tem ukiniti tudi vse okoljske težave, s podnebnimi spremembami vred. Pa jih žal nismo.« Sporočila stroke se v tem času niso bistveno spreminjala, napovedi se uresničujejo, le hitro pozabimo nanje ob malo bolj sneženi in mrzli zimi, kot je bila letos.

»Leta 2008 smo sprejeli edino delno strategijo v zvezi s podnebnimi spremembami, in to za kmetijsko-gozdarski sektor. Imela je jasne usmeritve: izobraževanje, ozaveščanje, svetovanje, vzdrževanje in pridobivanje novega znanja na področju podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja kmetijstva in gozdarstva, ukrepi kmetijske in gozdarske politike ter spremembe sedanje zakonodaje in krepitev mednarodnega sodelovanja pri prilagajanju. Zakaj spominjam nanjo? Zato ker se bodo kmalu vsule prošnje in zahteve kmetijskega sektorja in še koga po pomoči ob suši ali ob neurjih, ki še zagotovo pridejo. Očitno sta nas vročina in suša znova presenetili, jeseni, če ne prej, pa se ne bomo mogli načuditi, od kod so se vzele obilne padavine,« o tem, da vedno znova le zdravimo, ne preprečujemo, pravi Kajfeževa.

Kaotičen sistem

Neodvisni raziskovalec Anton Komat razlaga spremembo podnebja nekoliko drugače. »Ko pred seboj gledamo grafe podnebnih sprememb skozi geološko zgodovino, zremo tipično fraktalno podobo kaotičnega sistema – vzorec v vzorcu oziroma podobnost prek meril. Povprečja klime nestabilno fluktuirajo tako, da nekaj časa vrednosti kolebajo znotraj določenih meja, potem pa brez znanega razloga preskočijo v drugo vrsto vedenja. Fluktuacija se ohrani, vendar je povprečje zdaj drugačno in tudi vzorec vedenja se spremeni. To se zdaj dogaja,« pravi Komat o tem, da je vreme zdaj resnično drugačno.