Slovenija do leta 2020 bliže »družbi recikliranja«

V Sloveniji smo leta 2011 predelali 351 kilogramov komunalnih odpadkov na osebo, v EU pa 456 kilogramov.

Objavljeno
30. maj 2013 17.37
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Cveto Pavlin, gospodarstvo

Vlada je 13. marca letos sprejela državni načrt oziroma Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, s katerim naj bi se Slovenija do leta 2020 približala »družbi recikliranja«, to je družbi, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in z recikliranjem in s predelavo uporablja odpadke kot vir materialnih dobrin.

V skladu s tem ciljem predvideni ukrepi poudarjajo ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov v največjem možnem obsegu, če je to tehnično in okoljsko izvedljivo in ne povzroča prevelikih stroškov. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je potrebo zaradi zagotavljanja možnosti za njihovo recikliranje ali predelavo. Predračunska vrednost potrebnih investicij za izvajanje Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki je približno 491 milijonov evrov.

Več odpadkov predeleti, kot odložiti

Za subvencioniranje investicij v infrastrukturo za obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov ima Slovenija po noveliranem Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 iz evropskih kohezijskih sredstev na razpolago 155 milijonov evrov, za obdobja 2014-2020 pa predvidoma še 100 milijonov evrov. Ostala sredstva bodo zagotovljena iz državnega in občinskih proračunov. Če bo izkazan interes za vlaganje zasebnega kapitala, bo ta način sofinanciranja voden skladno s predpisi, ki urejajo javno zasebno partnerstvo, javna naročila, javne finance in državne javne službe.

Ukrepi tega programa predvidevajo čim manj odlaganja komunalnih odapadkov, posebej pa je poudarjeno, da mora biti termična obdelava trdnih komunalnih odpadkov tako energetsko učinkovita, da se šteje za postopek predelave. Ponovna uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov imata prednost pred energetsko predelavo odpadkov. Ocenjena največja razpoložljiva vrednost povprečne letne toplotne moči, pridobljene s termično obdelavo komunalnih odpadkov, je pri izvajanju ukrepov tega operativnega programa za leto 2020 ocenjena na nekaj več kot 89 kW.

Z izvajanjem tega programa mora biti zagotovljeno tudi zmanjšanje emisije toplogrednih plinov, ki je posledica odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih.

Podvojiti količino ločeno zbranih odpadkov

Program ravnanja s komunalnimi odpadki do leta 2020 sledi izpolnjevanju zahtev okoljskih ciljev o najmanj 50-odstotni pripravi za ponovno uporabo in recikliranju komunalnih odpadkov (najmanj za odpadne frakcije papir, kovine, plastiko, steklo) ter zmanjšanju količin odloženih biorazgradljivih sestavin komunalnih odpadkov za 75 odstotkov glede na leto 1995. To pomeni, da bo treba letno količino biološko razgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, v letu 2020 zmanjša pod 156.000 ton na leto.

Prav tako bo treba do leta 2020 zmanjšati tedensko količino mešanih komunalnih odpadkov s 16,3 litra na prebivalca (leto 2011) na 11,2 litra na prebivalca in povečati ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s 4,7 litra na prebivalca (leto 2011) na 9,8 litra na prebivalca. Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki predvideva, da bodo v obdobju 2013-2015 zgrajeni centri za ravnanje z odpadki (CERO), predvidoma od osem do deset (edini, ki zdaj deluje, je v Celju) za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki jih bo v letu 2016 predvidoma nastalo okoli 375.000 ton. Potreba po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov se bo v letu 2020 glede na sprejeti program večjega ločevanja odpadkov zmanjšala na okoli 298.000 ton na leto.

Do leta 2020 zagotovljeno recikliranje ločenih frakcij

Glede na potrebo po odlaganju predelanih mešanih komunalnih odpadkov v obdovju 2016-2030 imamo v Sloveniji dovolj zmogljivosti za odlaganje takšnih odpadkov. V začetku leta 2012 je bilo teh zmogljivosti od 4,2 do 4,6 milijona ton. Če bomo uspešni pri izpolnjevanju ciljev operativnega program ravnanja s komunalnimi odpadki, bo za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov v obdobju 2012-2015 potrebnega prostora za 1,5 milijona ton teh odpadkov, v obdobju 2016-2020 pa še za 1,6 milijona ton, skupaj torej v obdobju 2012-2030 za 3,1 milijona ton.

Ponudba za izvajanje dejavnosti priprave za ponovno uporabo in recikliranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov je v Sloveniji in njeni širši okolici ali v specializiranih obratih v EU dovolj velika, da bodo tudi za predvidene povečane količine teh ločenih frakcij v letu 2020 zagotovljene zmogljivosti za njihovo recikliranje, cena recikliranja pa se bo oblikovala na podlagi tržnih mehanizmov.

Predelati čim več kuhinjskih odpadkov

Nekoliko slabše stanje je pri ponudbi za recikliranje kuhinjskih odpadkov, to je za kompostiranje ali za obdelavo v bioplinarnah z naknadnim kompostiranjem pregnitega blata. V letu 2011 je bilo zbranih za obdelavo 78.230 ton ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov, od katerih je oddano v predelavo 77.920 ton. V to količino ni vključenih okoli 26.000 ton kuhinjskih odpadkov iz restavracij, ki so se v letu 2011 obdelali kot stranski živalski proizvodi v skladu z veterinarskimi predpisi.

V letu 2020 bo treba zagotoviti nemoteno recikliranje najmanj za 112.042 ton ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov brez kuhinjskih odpadkov iz restavracij, kar pomeni, da bo treba na območju občin znotraj posamezne statistične regije zagotoviti obratovanje kompostarn ali bioplinarn z naknadno predelavo pregnitega blata v kompost.

Tako bo treba na primer v osrednjeslovenski regiji v letu 2020 zagotoviti za 36.250 ton letnih zmogljivosti naprav za recikliranje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, v podravski regiji za 18.350 ton, v savinski za 11.400 ton, v gorenjski za 9200 ton, v vseh drugih regijah pa za manj kot 6150 ton. Najmanj, za 1900 ton, v notranjsko-kraški regiji.

Socilano podjetništvo za pripravo odpadkov

V kompostarnah in bioplinarnah se bo morala obdelava vseh ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov do leta 2020 povečati za približno tretjino glede na leto 2011. Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki predvideva do leta 2020 povečanje hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov na približno 8000 ton na leto.

Prav tako določa, da je treba do leta 2020 vzpostaviti omrežje tako imenovanega socialnega podjetništva, namenjenega za posredovanje pri ponovni uporabi rabljenih proizvodov in za popravilo takih proizvodov, zlasti pohištva, nekaterih vrst stavbnega pohištva ter električne in elektronske opreme, ki jih njihovi imetniki več ne potrebujejo, vendar jih še ne nameravajo zavreči, ter za pripravo odpadkov za ponovno uporabo. Predvideni delež komunalnih odpadkov, ki bodo v letu 2020 oddani v pripravo za ponovno uporabo, ne bo presegel 0,5 odstotka mase vseh zbranih komunalnih odpadkov, to je približno 5000 t na leto.