Suša pomeni dražjo elektriko kot v zahodni Evropi

Ljubljana – Pretoki rek, ki izvirajo na severni strani Alp, denimo Drave, so stabilni, hidroelektrarne na Soči in Savi, ki izvirata na »sončni strani Alp«, pa proizvajajo le dobro tretjino toliko elektrike kot ob normalnih pretokih rek. Vendar to na dobavo še nima večjega vpliva.

»Zelo malo vode je, le slaba tretjina običajnega pretoka za ta letni čas, odprt imamo le en turbinski iztok od dveh. Ob normalnem pretoku 66 kubičnih metrov na sekundo delujeta turbini z močjo po 13,5 megavata, zdaj ena dela z močjo štirih megavatov,« je v hidroelektrarni Mavčiče na Savi v Medvodah povedal Mirko Javeršek, vodja proizvodne enote Medvode v Savskih elektrarnah Ljubljana.

Največ hidroelektrarn ima Holding Slovenske elektrarne. V prvi polovici avgusta so Dravske elektrarne Maribor presegale načrtovano proizvodnjo za četrtino, kar je posledica taljenja ledenikov in večkratnih padavin v Avstriji. Proizvodnja v Soških elektrarnah Nova Gorica je dosegla le 55 odstotkov načrtovane, v hidroelektrarnah na spodnji Savi pa samo 45 odstotkov. Sava v Krškem ima pretok 50 kubičnih metrov na sekundo, dolgoletno povprečje je 240 kubičnih metrov. Večino časa steče po strugi v sekundi 150 kubičnih metrov vode.

»Izpad v hidroproizvodnji se pokriva s povečano proizvodnjo v termoelektrarnah in z nakupi energije v ugodnih terminih iz tujine. Tako je Termoelektrarna Šoštanj v prvih 16 dneh avgusta presegla načrtovano proizvodnjo za 40 odstotkov. Če se bo suša nadaljevala in bo proizvodnja v hidroelektrarnah še upadala, bo treba iz tujine uvoziti dodatno elektriko,« opozarjajo v HSE.

Direktor Gen Energije Martin Novšak je povedal, da tudi zaradi postavitve hladilnih stolpov jedrska elektrarna deluje s polno močjo, le izkoristek je zaradi visokih zunanjih temperatur malenkost manjši. Prepričan je, da se letos v Sloveniji elektrika ne bo podražila, ni pa prepričan, da se to ne bo zgodilo prihodnje leto. »Manj vode pomeni nadomestne vire, ta elektrika pa hitro stane 80 evrov na megavat.« Elektrika iz hidroelektrarn dosega le tretjino te cene.

Prejšnji teden je bil uvoz sicer majhen, tudi zaradi praznika. V petek se je poraba povečala na 32,6 gigavatne ure, proizvodnja elektrike v Sloveniji (brez hrvaške polovice Jedrske elektrarne Krško) pa je znašala 30,2 gigavatne ure. Povprečna dnevna poraba je prejšnji teden znašala 30,3, proizvodnja pa 29,8 gigavatne ure. V Elesu menijo, da bi ta teden lahko bilo malo drugače.

Več vrst suše v regiji

Izvršni direktor trženja HSE Tomaž Štokelj je dodal, da je slovenska elektroenergetska bilanca negativna, zato je treba elektriko uvažati iz sosednjih držav po cenah, ki se oblikujejo na najbolj likvidnih trgih v Nemčiji in Jugovzhodni Evropi, k tem pa se prištejejo še cene zakupa čezmejnih prenosnih zmogljivosti za uvoz električne energije v Slovenijo. »Trg električne energije v jugovzhodni regiji je zaradi plitkosti, različnosti proizvodnega parka in mnogih meddržavnih mej zelo volatilen, cene pa se ob ekstremnih dejavnikih, kot so dolgotrajno sušno obdobje, vročinski val in ekstremen mraz, lahko hitro dvignejo krepko čez srednjeevropske ravni. Višja cena električne energije v JV Evropi pomeni njeno podražitev v Sloveniji zaradi višjih cen čezmejnih prenosnih kapacitet na meji med Avstrijo in Slovenijo. Višjim cenam električne energije v Sloveniji smo v zadnjem času priča zaradi dolgotrajne suše v JV Evropi.«

To potrjuje tudi predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič. »Suša se že zdaj pozna, prava kriza pa se lahko ponovi jeseni. V regiji ni novih proizvodnih virov, poraba elektrike pa raste. Včasih imamo zato tudi deset evrov višje cene megavatne ure kot v Nemčiji.« Na to majhna rast porabe zaradi klimatskih naprav nima večjega vpliva.

»Nobena nova elektrarna ni načrtovana v regiji do Bolgarije in Romunije. Tudi naše hidroelektrarne na Savi bodo v teh razmerah kaplja v morje. V regiji manjkata dve jedrski elektrarni ali pa dve veliki termoelektrarni na kosovski premog. Odkar je Bolgarija odklopila jedrsko elektrarno, v regiji namreč občutno primanjkuje elektrike. Dokler ne bo enega ali drugega, bo ob suši pri nas in v celotni jugovzhodni regiji elektrika dražja kot v zahodni Evropi,« pa je drugo obliko suše opisal direktor Gen-I Robert Golob. Po njegovih besedah bi suh september gotovo vplival na cene elektrike prihodnje leto.