Tiskane izdaje
Ljubljana – S setvijo pometenih semen s senikov na zemljišču, ki je bilo zaraščeno z grmovjem in kjer so bile tudi tujerodne invazivne rastline, se je simbolično končal projekt Ljuba – Ljudje za barje. Nasledil ga bo finančno še precej izdatnejši projekt, ki meri na vključitev še več kmetij v okoljske programe.
Projekt Ljuba, ki je potekal od februarja lani, je sofinanciral Program Finančnega mehanizma EGP, ki Sloveniji namenja sredstva med drugim za projekte, ki pripomorejo k ustavitvi upadanja biotske raznovrstnosti ter ohranitvi kulturne in naravne dediščine za prihodnje generacije. Kot je povedal direktor Zavoda za varstvo narave (ZRSVN) Darij Krajčič, je bil projekt, v katerem do konca meseca sodelujejo ZRSVN, ZRC SAZU, Kmetijsko-gozdarska zbornica in Krajinski park Ljubljansko barje, med štirimi izbranimi od 50 kandidatov.
V njem so na več kot 350 kmetijah predstavili prednosti naravovarstvenih operacij (KOPOP) in zahteve za njihovo izvajanje, več kot 130 kmetijskim gospodarstvom svetovali pri izbiri posameznih naravovarstvenih operacij in jim pomagali pri vzpostavljanju kmetijske prakse, ki prispeva k ohranitvi tarčnih rastlinskih in živalskih vrst ter ogroženih tipov travišč. Ob simboličnem koncu projekta so na počiščeno zemljišče, takšna so najbolj dovzetna za naselitev invazivnih vrst rastlin, posejali semena avtohtonih barjanskih rastlin, ki se jih ne da dobiti v nobeni trgovini, temveč le v izbranih senikih kmetij na Barju. Zemljišče je sicer v lasti sklada kmetijskih zemljišč.
Že v prvem letu je v naravovarstvene operacije vstopilo 87 kmetijskih gospodarstev, skupaj 374 hektarov travniških površin na Ljubljanskem barju. »S tem ukrepom in mehanizmom pogodbenega varstva travniških površin nam je uspelo na Barju ohraniti še zadnjo večjo populacijo metulja barjanskega okarčka,« so poudarili na ZRSVN. Z odstranitvijo lesne zarasti na treh hektarih v dolini Strajanov breg, ki je naravni rezervat, pa so vrnili mokrotna travišča in omogočili obstoj orhideje Loeselove grezovke in habitatnega tipa nizko barje, ki se na celotnem Barju pojavlja le še v tej dolini.
Park je nadstandard
Krajčič je povedal, da je bil odziv ljudi na Barju odličen, pri čemer pa brez odličnega sodelovanja s kmetijsko svetovalno službo ne bi šlo. »Potencial za sobivanje ljudi z naravo je na Barju velik. Najdevamo rešitve, ki vračajo metode in načela, kot so jih poznali včasih. Zdaj bo treba najti še primeren trg za pridelke z Barja, tu je velika prednost, da je območje na pragu Ljubljane. Nujne bodo spremembe kmetijske politike, park je pri tem nadstandard,« je menil Krajčič.
»Značilnosti Krajinskega parka Ljubljansko barje, velikega 135 kvadratnih kilometrov, sta voda in kmetijstvo. Cilj parka je ohranjanje krajine, ključni dejavnik pri tem pa je kmetijstvo, saj kmetijske površine zasedajo dve tretjini parka, 83 odstotkov pa jih je v zasebni lasti,« je povedal Janez Kastelic, direktor parka. Opozoril je, da se obisk tega krepi, poleg tega vanj segajo satelitska naselja, zato čaka park še veliko dela.
Manjkajo zgodbe
Temu je namenjen tudi projekt Ljuba po Ljubi. Proračun Ljube je bil 554.000 evrov, nadaljevalni projekt pa bo sofinancirala EU oziroma kohezijski sklad s 40 milijoni evrov, država bo primaknila še sedem milijonov evrov. S tem denarjem bodo po mnenju partnerjev v Ljubi lahko v okoljske programe vključili še veliko več kmetij, več bo tudi odkupov in zakupov zemljišč. Vendar, kot spet pravijo poznavalci, bo treba posebnosti Barja, od kulturne in naravne dediščine, denimo koliščarjev, zaokrožiti v zgodbe. Pri tem smo v Sloveniji še šibki, »Avstrijci pa znajo s pravimi zgodbami porcijo ocvrtih jajc prodati za deset evrov«.
Anton Zavodnik iz ljubljanskega zavoda Kmetijsko-gozdarske zbornice je povedal, da je kmetovo poslanstvo pridelava hrane in preživetje. »Kmet se je od nekdaj zavedal okoljskih omejitev, vendar so te postale premakljive. Barje je že zelo obdelano in tudi zelo zaraščeno. Kmetje bi morali imeti boljše možnosti za lokalno prodajo lokalno pridelane hrane. Več denarja bi morali zagotoviti tudi za spodbude, da bi kmetje prešli od pridelovanja hrane za živali, čemur je zdaj namenjena večina njiv, k pridelavi hrane za ljudi,« je dejal Zavodnik.
Prvi so travniki
V projektu Ljuba so največjo pozornost namenili travnikom, ki so po besedah vodje projekta Primoža Glogovčana z ZRSVN tudi najbolj biotsko pestri. Vendar je tudi pritisk nanje čedalje hujši. Kmetje jih za krmo in steljo prvič strojno pokosijo že v začetku maja, kar ogroža tako ptice kot metulje in druge živali, ki se tako hitro niti ne morejo umakniti drugam. Zato so glavni okoljski ukrepi povezani s kasnejšo košnjo travnikov, tako za zaščito kosca kot več vrst metuljev.
»Na drugi strani so zemljišča, ki se zaraščajo, bodisi z lesnimi vrstami rastlin bodisi s tujerodnimi invazivnimi vrstami, kot so zlata rozga, orjaški dežen in japonski dresnik,« je povedal Glogovčan. Za zatiranje zlate rozge se je kot najučinkovitejša metoda izkazala paša koz, ki rastlino postopoma izčrpajo.
Težava so tudi psi
»Ta problem je zelo izrazit, kmetje o tem čedalje pogosteje poročajo,« je Glogovčan odgovoril na vprašanje, ali je res, da so v iztrebkih psov zajedalci, ki pridejo tudi v kri živine, veterinarji pa potem mleko in meso te živine označijo za neprimerno za uživanje. »Prebivalci obrobnih naselij na Barju sprehajajo pse, ti pa se raztečejo in tudi iztrebijo. Včasih pridejo tudi ljudje od drugod, odprejo prtljažnik in na travnike spustijo po tri pse. Iztrebek lahko konča v mokri bali sena, to pa potem poje živina,« je opisal Glogovčan.
Spuščeni psi poleg tega plašijo ptice in brskajo po njihovih gnezdih, lovijo pa tudi druge živali. »Spuščanje psov ima ponekod že zaznaven vpliv na pridelavo krme, zato se povečuje pritisk, da bi z obiskovalci Barja vzpostavili dejaven komunikacijski mehanizem, v nadaljevanju pa bo verjetno treba zagotoviti zemljišča, kjer bo sprehajanje psov dovoljeno, na drugih pa to prepovedati,« je menil Glogovčan.
Projekti za ljudi
Na ZRSVN v prihodnost zrejo precej optimistično. Evropski denar se namreč usmerja v projekte za ljudi, ne več za velike infrastrukturne projekte. Eden teh je grozil tudi Barju, škofljiška obvoznica naj bi namreč povozila eno večjih območij barjanskega okarčka. Slovenija mora pripraviti načrt stanja za vrste in habitate leta 2023, projekti na tej osnovi pa morajo imeti več ugodnih učinkov, tako za ljudi kot za naravo.
