Tiskane izdaje
Maribor - Društvo Urbani eko vrt ter Varuhi semen so danes v Mariboru predstavili celoten koncept skupnostnega urbanega vrta ter možnosti, da bi se takšni in podobni projekti razvili še v drugih delih Slovenije, saj je zanimanje za tovrstne družbeno angažirane projekte veliko, piše na spletnih straneh Urbanih brazd.
Skupnostni urbani eko vrt je prvi primer celostne ureditve organiziranega vrtičkarstva v Sloveniji, sploh pa prvi primer, ki je v izhodišče postavil certificirano ekološko pridelavo. Vrtove so javno odprli junija letos. Posebnost vrta je gredica semenske knjižnice (Društvo Varuhi semen), ki skrbi za varovanje, hranjenje in obnavljanje semen, dvignjene grede za invalide, otroška igrala in celostno zasaditev avtohtonega sadnega drevja in grmičevja.
Na vrtu Urbanih brazd te dni zaključujejo gradnjo edinstvenega skupnostnega objekta, ki bo večnamenski, osrednji prostor skupnosti vrtičkarjev, z odprtjem pomičnih sten, pa se bo objekt spremenil v prostoren paviljon. Skupni prostor je zgrajen iz naravnih materialov in zaradi vgrajenih sončnih celic, energetsko samozadosten, piše STA.
Skupnostni objekt, ki bo prvenstveno služil vrtičkarjem kot zavetje pred dežjem in soncem, bodo člani društva Urbani eko vrt uporabljali za tekoče izobraževalne in skupnostne aktivnosti, pa tudi za druženje v najširšem pomenu.
Tako kot lope na vrtu je tudi skupnostni objekt grajen iz lesa, pridobljenega v gozdovih v neposredni bližini Maribora, saj kolektiv Urbanih brazd sledi trajnostno naravnani lokalni preskrbi s hrano in drugimi naravnimi materiali in surovinami. Za zaščito objektov je bila uporabljena naravi najbolj prijazna impregnacija.
Vso potrebno elektriko proizvedejo sončne celice, poleg energetske samozadostnosti, pa skrb za okolje zaokrožuje tudi posebno kompostno stranišče, ki ne potrebuje vode in deluje s pomočjo bakterij. Tovrstne sanitarije ne le, da zmanjšujejo onesnaževanje s fekalijami in porabo vode, ampak dajejo kompost, primeren za okrasno rastlinje. Deževnico iz strehe, ki se zbira v vsaki od lop, bo zbiral tudi skupnostni objekt, voda pa bo namenjena namakanju in zalivanju rastlin.
Arhitekt Sani Okretič pa je južno in zahodno stranico objekta opremil z velikimi drsnimi vrati, skozi katera se pogled razpira na Pohorje in Pekrsko gorco.
