Tiskane izdaje
Ljubljana - Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj se boji, da na najnovejše poročilo IPCC o posledicah podnebnih sprememb ne bo velikih odzivov ne politike ne ljudi.
»Zdi se, da smo že popolnoma otopeli in nam ni več mar za opozorila znanosti. Svetovna podnebna politika se obnaša popolnoma neracionalno,« je opozorila za STA.
Izsledki petega velikega poročila Medvladnega foruma ZN za podnebne spremembe (IPCC), ki so ga objavili danes v Stockholmu, kažejo, da se bodo temperature na svetovni ravni do konca stoletja zvišale od 0,3 do 4,8 stopinje Celzija, morska gladina pa naj bi se zvišala od 26 do 82 centimetrov.
Kajfež Bogatajeva, ki je kot članica Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) prejela tudi Nobelovo nagrado za mir, je za STA izpostavila, da je zadnje poročilo IPCC zaskrbljujoče predvsem v smeri, da so danes že povsod (oceani, kopno, ozračje, ledeni pokrovi, vegetacija ipd.) v podnebnem sistemu opažene spremembe in da so te brez primera v novejši človeški zgodovini.
Znanstvenica meni, da se svetovna podnebna politika očitno ne zaveda, da za to, da bi se uresničil najbolj črn scenarij glede podnebnih sprememb, ni treba spremeniti nič, dosegli ga bomo že z nadaljevanjem dosedanjega delovanja.
Izpostavila je, da živimo v najtoplejšem obdobju v vsaj zadnjih 1400 letih. Zelo jasno izmerjeno je tudi, da vzrok tem spremembam ni v naravnem dogajanju, ampak da je človek s kurjenjem fosilnih goriv in deforestacijo spremenil sestavo ozračja na raven vsebnosti toplogrednih plinov, ki je ni bilo že vsaj zadnjih 800.000 let.
Ob tem klimatologinja meni, da bodo številne od teh sprememb vztrajale stoletja. Že do konca stoletja je neizogiben dvig temperature ob površju za vsaj dve stopinji Celzija, lahko pa doseže tudi blizu pet stopinj Celzija. Omejevanje teh sprememb na varnejšo raven pa bo zahtevalo znatno in stalno zmanjševanje rabe fosilnih goriv.
Zmanjšati rabo fosilnih goriv pa je po mnenju Kajfež Bogatajeve možno samo z bistvenimi posegi v življenjski slog ljudi in z velikimi prerazporejanji kapitala, s tem pa tudi politične moči. »To pa bo zelo težka naloga za svetovno in tudi lokalno politiko,« je opozorila.
Poročilo sicer eksplicitno ne omenja Slovenije, a tudi pri nas je dvig temperature zraka v zadnjih 50 letih izjemno velik, opazno pa je spremenjen tudi vodni krog. Klimatologinja je izpostavila, da že jasno čutimo tudi negativne gospodarske posledice, zlasti v kmetijstvu.
