Za vodotoke še premalo denarja, a podatki so boljši

Zagotovljenih je 17 milijonov evrov, vodarji niso navdušeni.

Objavljeno
09. september 2016 19.38
jer*Poplave v Kostanjevici na Krki
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Nabor investicij v zmanjšanje poplavne ogroženosti je večji, kot je na voljo denarja, tudi zato, ker, kot pravi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, zdaj urejajo razmere, ki se jih deset let prej niso dotikali. Skoraj dvesto protipoplavnih projektov naj bi izvedli v desetih letih.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je dejavno pristopilo k celovitemu urejanju upravljanja voda, ne nazadnje se je morala ministrica Irena Majcen s poplavami ukvarjati že v prvem tednu mandata, jeseni 2014. Tega leta so bile v Sloveniji kar štiri poplave. Na MOP so od takrat ustanovili direkcijo za vode, vzpostavili več javno dostopnih evidenc (eVode in Atlas voda), zagotovili dodaten denar, v nacionalni koheziji približno 115 milijonov evrov, povečali bilateralno sodelovanje s sosednjimi državami in občinami ter intenzivneje začeli pripravljati načrta upravljanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti.

Razporejanje denarja za redno vzdrževanje vodotokov je še vedno dinamično, letos so zagotovili 17 milijonov evrov, pričakujejo pa še prerazporeditev petih milijonov evrov, je povedala Majcnova. Dodatnih 47,5 milijona evrov je vlada zagotovila za gradnjo akumulacijskega bazena Hidroelektrarne Brežice, kar Majcnovi vliva nekaj upanja, da bo denar tudi za druge protipoplavne ukrepe, ko se bo gradnja hidroelektrarn končala. »Nismo navdušeni, vendar razmere obvladujemo,« meni ministrica.

Med večjimi projekti je omenila štiri protipoplavne kohezijske projekte na območju Ljubljane, Železnikov, na Dravi in Savinji. Skupna vrednost teh projektov je približno 150 milijonov evrov, od tega bo 90 milijonov evrov kohezijskega denarja, preostalo bodo zagotovili iz vodnega sklada. Vloge za denar bodo oddali še letos, le za suhi zadrževalnik Razori nad Ljubljano še ne vedo, ali bo v prvi ali drugi vlogi. Izvedba projektov naj bi se začela prihodnje leto.

Preprostejši postopki

Leon Behin, generalni direktor direktorata za vode in investicije, je pojasnil, da je bilo leta 2014 za poplavno zaščito in urejanje voda na voljo 70 milijonov evrov, lani se je znesek prvič zvišal nad sto milijonov evrov. Letos je prispevek evropskih sredstev nižji, še vedno pa je na voljo skupaj 114 milijonov evrov. Približno polovica denarja je sicer namenjena za hidroelektrarne na spodnji Savi. Po koncu gradnje hidroelektrarn bi financiranje upravljanja voda lahko znašalo do 45 milijonov evrov na leto. To bi pomenilo, da bi investicijski program s 190 projekti po optimističnem scenariju lahko izvedli v desetih letih.

Portal e-vode že zagotavlja celovite in brezplačne podatke upravljanja voda. »Prvič bomo imeli v prostoru locirana vsa vodna zemljišča, zato da bomo v prostor lahko učinkoviteje umeščali posege,« je pojasnil Behin. »Te evidence zelo vplivajo na to, da se bodo vsi postopki umeščanja in gradenj veliko hitreje izvajali,« se strinja vodja sektorja za upravljanje voda Luka Štravs.

Že na spletu in brezplačno bodo ljudje lahko preverili tudi to, ali je zemljišče, ki so ga nameravali kupiti, morebiti bolj poplavno ogroženo. Na takih zemljiščih bo namreč poslej težje pridobiti vsa dovoljenja za gradnjo.

Poleg tega vlog za spremembo lastništva vodnih zemljišč ne obravnavajo več upravne enote, temveč MOP. Nabralo se je že 650 vlog, letos pa so končali 47 postopkov. Ekipo na tem področju so zato okrepili.

Več sodelovanja

Direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar je povedal, da ima direkcija sedež v Ljubljani in osem izpostav po Sloveniji s skupaj 120 zaposlenimi. Majcnova si želi, da bi v direkcijo vključili še rečne nadzornike, ki jih imajo koncesionarji za vzdrževanje vodotokov.

Tudi sicer so se na MOP pohvalili, da so povečali sodelovanje z občinami, poleg tega z zavodom za varstvo narave in drugimi pri pripravi projektov, večkrat gredo tudi na teren, pri čemer prednjačijo zaposleni v izpostavah direkcije za vode. Tudi te ekipe bi Majcnova rada še okrepila, vendar je tu omejitev zaposlovanja v javni upravi.