Tiskane izdaje
Ljubljana, Maribor – Pozitivna Slovenija in poslanec Borut Ambrožič bosta danes po svetu stranke sporočila, ali bosta po aferi Kopiraj-prilepi še naprej hodila po isti politični poti. Poslanec pričakuje, da mu bo stranka izrekla podporo in bo tako še naprej njen član.
Zagovor pred najvišjim organom stranke bo podoben predstavitvi, ki jo je pripravil za medije in jo poimenoval »Afera Poseben računalniški program«.
Ponovil je, da je pri izdelavi več kot 300 strani obsežne magistrske naloge uporabil 65 knjižnih virov, 211 člankov, 153 virov s spleta in 106 drugih. Na izrecno vprašanje, ali je med viri tudi diplomsko delo Klementine Jezeršek, od katere je na podlagi analize računalniškega programa mariborske fakultete za informatiko menda prepisal 21 odstotkov magisterija, je odgovoril z – ne.
Poudaril je, da je literatura s področja azbestoze omejena in sta se oba avtorja opirala na iste vire: »Posledica tega je, da sva omenila enake citate, ki jih posebni računalniški program ne izloči oziroma posebej opredeli.« Prepričan je, da pravna fakulteta pri raziskavi, ali je njegova naloga plagiat, ne bo šla v to smer, saj je glede na zakonodajo in pravno prakso nujni pogoj za avtorsko delo zadostna stopnja individualnosti, torej da se delo loči od enakih ali podobnih del, kar je v tem primeru po njegovem prepričanju več kot očitno.
Ambrožič sumi, da je afera posledica želje nekoga, da bi oslabil prepoznavno in premočno štajersko poslansko trojico Pozitivne Slovenije. Na razmišljanje Jezerškove o morebitni tožbi pa se je odzval kar z osebnim pismom in jo povabil na klepet, kjer bi družno našla še kakšno rešitev za reševanje problematike, povezane z azbestom.
Zožen manevrski prostor
Ambrožičevo vztrajanje pri svojem pomeni, da je zavrnil »kompromisni« predlog strankarskega šefa Zorana Jankovića. Ta ga je prejšnji teden k odstopu poskusil »spodbuditi« z javnim zagotovilom, da bi tudi po umiku s poslanske funkcije ostal v DZ in deloval kot strokovni sodelavec poslanske skupine PS.
S tem bi se njegova plača s sedanjih 3934,42 evra bruto (junij 2012) znižala za skoraj polovico, na 2068,33 evra, kolikor (po nedavnih vladnih rezih v plače javnih uslužbencev) zaslužijo parlamentarni podsekretarji v 41. plačnem razredu.
Ambrožič se je tako odločil za igro na vse ali nič in odgovornost preložil na največjo opozicijsko stranko. Kako se bodo odločili svetniki PS, je težko napovedati, saj so člani stranke pri neuradnih napovedih zelo previdni. Veliko bo odvisno tudi od načina internega odločanja. Šele na seji bo namreč izglasovano, ali bodo Ambrožičevi strankarski kolegi o njegovi usodi odločali javno ali tajno. Janković, ki bo danes sicer manjkal zaradi dopusta, je pred tednom dni napovedal tajno glasovanje o morebitni izključitvi iz stranke.
KPK za sistemski pristop
Znano je, da slovenskim poslancem v takšnih primerih ni treba ubogati strankarske volje. Tako bo lahko Ambrožič, če mu političnih kolegov ne bo uspelo prepričati in ga bodo ti pozvali k odstopu, prestopil med nepovezane poslance in nadaljeval poslansko delo. Za takšno potezo sta se v tem sklicu DZ odločila tudi Ivan Simčič in Ivan Vogrin.
Da bi bili postopki v primeru dvomov o integriteti posameznih poslancev bolj predvidljivi in standardizirani, so se v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Goran Klemenčič, odločili, da bodo na tem področju pripravili nekakšen kodeks zaželenih praks.
»Komisija se je pred časom zaradi vse pogostejših javno odmevnih primerov in zaradi nekaterih primerov, ki jih je zaznala sama ali na podlagi prejetih prijav, odločila pripraviti celovito sistemsko načelno mnenje, priporočilo in pojasnilo, v katerem se bo z vidika zakona o integriteti in preprečevanju korupcije opredelila do teh vprašanj,« so sporočili iz KPK. Dodali so, da je dokument v končni fazi in bo uvrščen na eno od naslednjih sej senata komisije, kmalu pa bo o njem obveščena tudi javnost.
