Anketa Dela: manj navdušenja za nacionalni interes

Ljubljana – Spremembe, ki jih v šolstvo prinaša varčevalni zakon, nimajo podpore v javnosti, je pokazala anketa Dela. Pač pa je splošne podpore deležen zakon, ki omejuje poslanska nadomestila. Pri reševanju slovenskega bančnega sistema so tuji investitorji za slovensko javnost vse bolj sprejemljivi.

Ali na splošno podpirate spremembe, ki jih v šolstvo prinaša varčevalni zakon, so vprašali sodelujoče v anketi Dela. Pritrdilno jih je odgovorila tretjina, 33 odstotkov. Večina, 60 odstotkov, teh sprememb ne podpira. Podrobnejši pregled rezultatov ankete pokaže, da spremembe v največji meri podpirajo simpatizerji SDS (68 odstotkov podpira). Še posebej pa jih ne podpirajo simpatizerji PS (76 odstotkov ne podpira) in SD (72 odstotkov ne podpira).

Bolj specifično vprašanje s tega področja – o napovedanem združevanju šol – pa je javnost razdelilo. Da združevanje podpirajo, je odgovorilo 47 odstotkov vprašanih, enak odstotek pa, nasprotno, da ga ne podpirajo.

Združevanje šol

Združevanje šol bolj podpirajo moški (55 odstotkov podpira, 39 odstotkov nasprotuje), ženske mu v večini nasprotujejo (53 odstotkov nasprotuje, 40 odstotkov podpira). Združevanje podpirajo še anketiranci, stari 18–25 let (58 odstotkov jih podpira) in 26–35 let (52 odstotkov), anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo (52 odstotkov), študenti (62 odstotkov), simpatizerji SDS (70 odstotkov). Nasprotujejo pa združevanju zlasti anketiranci, stari 36–49 let (51 odstotkov nasprotuje) in starejši od 65 let (50 odstotkov nasprotuje, le 38 odstotkov jih podpira), ter simpatizerji PS (53 odstotkov nasprotuje, 42 odstotkov podpira)

O obveznem proslavljanju

V času ob zaključku šolskega leta, ki sovpada s praznikom dneva državnosti, vedno znova oživijo razprave, ali bi bilo treba uvesti obvezne šolske proslave ob dnevu državnosti. Tudi glede tega vprašanja je slovenska javnost razdeljena. Za obvezno šolsko proslavo se zavzema 47 odstotkov sodelujočih v anketi Dela, proti pa jih je 49 odstotkov. Pri tem vprašanju pa se javnost začuda ne deli po kriterijih politične pripadnosti, pač pa se odgovori razlikujejo predvsem po starosti in izobrazbi anketirancev. Uvedbo obvezne šolske proslave najbolj podpirajo anketiranci, starejši od 65 let (64 odstotkov podpira). Med nasprotniki pa izstopajo anketiranci, stari od 26–35 let (67 odstotkov proti), študentje (65 odstotkov) in anketiranci z visokošolsko izobrazbo (56 odstotkov).

Visoke stopnje soglasja je deležna sprememba poslanskega zakona, ki poslancem precej omejuje nadomestila, do katerih so upravičeni po prenehanju mandata. Ta zakon podpira tri četrtine anketiranih, proti jih je 23 odstotkov.

Nacionalni interes

Zaradi kriznih časov oživlja tudi razprava o nacionalnem interesu v gospodarstvu. Koliko bi ga morali upoštevati? Po mnenju večinskega deleža anketirancev, 55 odstotkov, bi ga morali upoštevati le v določenih primerih. Da ga velja upoštevati vedno, jih meni dobra tretjina, 35 odstotkov. Da pa nacionalni interes ni vreden pozornosti in ga torej v gospodarstvu ne bi smeli upoštevati, pa jih meni dokaj malo, le pet odstotkov. Ideja o pomembnosti nacionalnega interesa v slovenski javnosti torej ostaja, le da ni več tako brezprizivna kot pred nekaj leti.

Še o sanaciji bank

Zadnje vprašanje v tokratni anketi zadeva sanacijo bank NLB in NKBM. Sodelujoče v anketi so vprašali, kaj storiti: dokapitalizirati iz državnega proračuna, poiskati tuje investitorje ali pa ju prodati. Največ vprašanih, 49 odstotkov, se je zavzelo, da se bankama poišče tuje investitorje. Za dokapitalizacijo iz državnega proračuna se jih je zavzela slaba četrtina, 23 odstotkov. Najmanj vprašanim se je prava rešitev zdela prodaja bank; tako jih je odgovorilo 16 odstotkov.