Anketa Dela: Minister za zdravje naj bo strokovnjak

Premierki priporočajo, naj se ne ozira na strankarske kvote, ampak naj ji bo merilo strokovnost kandidatov.

Objavljeno
26. januar 2014 18.13
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika

Ljubljana - Kar prav je bilo, da je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve ameriškega veleposlanika Josepha Mussomelija pozvalo na zagovor. Tako bi lahko povzeli oceno slovenskega javnega mnenja o tem vprašanju, kot ga kaže tokratna anketa Dela.

Ameriški veleposlanik je bil pred kratkim pozvan na slovensko zunanje ministrstvo zaradi svojih izjav v medijih, v katerih je o slovenski osamosvojitvi govoril v nič kaj vznesenih tonih. Sodelujoče v anketi Dela so vprašali, ali se jim tak odziv ministrstva zdi primeren.

Anketiranci niso bili povsem enotni, vendar jih je natanko polovica (50 odstotkov) ravnanje zunanjega ministrstva podprla, dobri tretjini (36 odstotkov) pa se ni zdelo primerno. Pri tem vprašanju se razlike med anketiranimi kažejo predvsem glede na njihovo politično usmerjenost. Poziv na zagovor je kot primeren ocenilo največ podpornikov SD (66 odstotkov), medtem ko ga imajo za neprimernega predvsem podporniki SDS (71 odstotkov).

Kljub tej epizodi s sedanjim veleposlanikom pa anketirani odnosov med Slovenijo in ZDA sploh ne ocenjujejo kot slabe. V tokratni anketi so sodelujoče spraševali še o zapletih pri iskanju novega ministra za zdravje pa tudi o sodelovanju Slovenije na letošnjem Eurosongu.

Strokovnjak, ne politik

Minister za zdravje naj bo strokovnjak, ne politik. Igor Šoltes bi bil primeren kandidat. Takšna so med drugimi stališča, ki jih glede zapletov pri iskanju novega zdravstvenega ministra zastopajo sodelujoči v tokratni anketi Dela.

Slovenska vlada je brez dveh ministrov: zdravstvenega in gospodarskega. Medtem ko je o zadnjem vse tiho, se je glede novega zdravstvenega ministra v preteklih tednih marsikaj dogajalo, a za zdaj brez epiloga. Novega ministra še vedno nimamo.

Po kakšnem sistemu pa naj predsednica vlade sploh izbere ministra za zdravje in gospodarstvo? Naj išče med strokovnjaki, med politiki ali samo iz strankarske kvote? Sodelujoči v anketi so si edini: moral bi biti strokovnjak. Tako je odgovorilo 92 odstotkov vprašanih.

Kot je znano, bi novega zdravstvenega ministra skoraj že dobili: Igorja Šoltesa. Predlagali so ga zdravniki, predsednica vlade Alenka Bratušek se je strinjala in ga povabila v vlado in Šoltes je neuradno že privolil. Potem se je oglasil predsednik koalicijskih Socialnih demokratov Igor Lukšič, ki je Šoltesu ostro nasprotoval in ga celo omalovaževal. S to kandidaturo tako ni bilo nič.

Igor Šoltes primeren za ministra

Komu je ta zaplet najbolj koristil, so vprašali anketirane. Največ jih je koristi pripisalo Lukšiču, 27 odstotkov. Da je to najbolj koristilo premierki, jih je menilo sedem odstotkov, prav tako sedem odstotkov pa, da samemu Šoltesu. Največ anketiranih, 31 odstotkov, je presodilo, da je zaplet koristil vsem trem. Da ni koristil nikomur, jih je odgovorilo deset odstotkov.

Pa bi bil Igor Šoltes primeren kandidat za ministra za zdravje? Po mnenju večine, 55 odstotkov, bi bil. Kot neprimernega kandidata je Šoltesa ocenilo 20 odstotkov vprašanih.

Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da ga kot primernega kandidata pogosteje kot preostali ocenjujejo simpatizerji Pozitivne Slovenije (75 odstotkov) in Socialnih demokratov (65 odstotkov) ter starejši anketiranci oziroma upokojenci (70 odstotkov).

V prispevku na 1. strani Dela že poročamo o stopnji podpore zagovoru, na katerega je zunanje ministrstvo pozvalo ameriškega veleposlanika Mussomelija. So se zaradi tega odnosi med Slovenijo in ZDA kaj poslabšali? Anketirani menijo, da ne.

Sodelovanje na Eurosongu

Kot slabe so odnose med državama ocenili le štirje odstotki vprašanih. Da so dobri, jih je menilo 35 odstotkov. Največ, 55 odstotkov, pa jim je dalo srednjo oceno: niti dobri niti slabi.

Za konec pa ocena še ene odločitve, ki je pretekli teden dvignila kar nekaj prahu: Slovenija oziroma naša RTV bo tudi letos sodelovala na Eurosongu. To seveda ni zastonj in polemike so bile, ali si v teh kriznih časih to lahko privoščimo. Kljub vsemu ima ta odločitev v javnosti večinsko podporo. Za je bilo 54 odstotkov anketiranih, proti pa tudi nezanemarljivih 44 odstotkov.