Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednik vlade Borut Pahor je nedeljo preživel na delovnem mestu in je, kot pravijo viri z Gregorčičeve, opravil še nekaj pogovorov pred dokončno potrditvijo liste kandidatov za pet ministrskih mest.
Danes se bosta namreč predvidoma še zadnjič na to temo sestala Pahor in predsednica LDS Katarina Kresal, v sredo pa bodo o ministrskih kandidatih tudi dokončno odločili organi obeh vladnih strank, SD in LDS. Skrajni rok, v katerem mora Pahor predlagati prvega od peterice kandidatov, novega ministra za visoko šolstvo, je 15. september.
Potem ko se je Pahor v petek srečal s kandidatom LDS za ministra za gospodarstvo Tomažem Orešičem, direktorjem EFT Group za zahodno in srednjo Evropo, so se z njegovo kandidaturo očitno sprijaznili tudi v SD.
Poslanci SD so mandatarju v preteklih tednih sicer predlagali še nekaj imen, vendar po naših informacijah Pahor med njimi (še) ni našel kandidata, ki bi bil primeren ali ki bi bil pripravljen prevzeti vroče ministrsko mesto.
Če bi premier našel kandidata, ki ga je, po naših informacijah, iskal med uspešnimi gospodarstveniki, bi LDS v zameno ponudil mesto ministra za javno upravo. Vendar je bil še včeraj popoldne seznam enak, kot smo ga mediji že objavili: za mesto ministra za kuturo je bil predlagan kandidat Jožef Školč (LDS), za visoko šolstvo Tamara Lah Turnšek (SD), za notranje zadeve Branko Janc (LDS), za javno upravo pa Ksenija Globokar (SD).
Pahor bo na listo peterice ministrov vezal tudi zaupnico, glasovanje pa bo predvidoma 19. ali 20. septembra. Toda podpora kandidatom in vladi je vse bolj negotova, očitno pa bodo odločali tisti poslanci, ki med glasovanjem ne bodo navzoči.
Pahor bo z zaupnico
napovedal tudi reforme
Predsednik vlade Borut Pahor javnosti danes še ne bo predstavil seznama ministrskih kandidatov, ki je menda sicer že bolj ali manj dokončen in na katerega bo vezal zaupnico. Usoda Pahorjeve vlade, o kateri bodo odločali poslanci čez nekaj tednov, je vse bolj negotova.
Po mnenju Pavla Gantarja ima vlada z vsakim dnem odloga manj možnosti za preživetje. Razmerja sil so sicer jasna, parlament pa je, prvič po mandatu 1996-2000, razdeljen točno na polovico. Očitno bodo torej odločali tisti poslanci opozicijskih strank, ki jih na glasovanju ne bo.
Proti vladi bodo zagotovo glasovali Janševi demokrati (27 glasov) in SLS (šest glasov). »Za« pa bodo v SD (28 glasov) in LDS (pet glasov). Med tiste, ki bi vladi lahko dali podporo, prištevajo še oba poslanca manjšin, štiri nepovezane in tudi Jelinčičevo peterico.
SNS sicer še ni povedala, kako bo glasovala, znano pa je, da ta stranka nasprotuje predčasnim volitvam, kar pomeni, da bi lahko podprla zaupnico. Skupaj to pomeni 44 glasov za vlado.
Če bi bili med odločanjem v dvorani prav vsi poslanci, Pahor zaupnice ne bi dobil. Vlada bi torej lahko preživela samo, če bi manjkalo nekaj poslancev iz vrst tistih strank, ki Pahorju nasprotujejo. Tako v koaliciji po tihem računajo na »prebežnike« iz strank, ki so bile do pred kratkim še v vladni koaliciji, torej Zaresa in Desusa. Doslej se o tem, kako bodo glasovali, še niso javno izrekli Alojz Potočnik (Zares), Joško Godec (Desus) in Matjaž Zanoškar (Desus).
Nova pokojninska reforma
Pahor bo poslance pozval, naj vlade ne podprejo, če pozneje ne bodo glasovali tudi za ukrepe, ki jih bo predlagala v prihodnjih mesecih. To po nekaterih napovedih iz vrst vladajoče koalicije pomeni, da bo pred parlamentarnim odločanjem o zaupnici premier predstavil tudi seznam reform – torej spremembe zdravstvenega sistema, reformo trga dela in tudi novo pokojninsko reformo.
Teze zanjo so, po naših informacijah, že pripravljene, vlada pa razmišlja, da bi predlagala dvig starostne meje za upokojitev na 67 let. Upoštevala bi tudi nekatere zahteve sindikatov in uvedla daljši seznam izjem in olajšav.
Seveda po referendumskem neuspehu prejšnje reforme ni veliko možnosti, da bi Pahorjeva vlada, tudi če ostane do konca mandata, novi predlog, ki sicer še ni na papirju, spravila skozi zapletene postopke odločanja. Vendar premier vztraja, da je podpora vladi smiselna le, če bo parlament podpiral tudi reforme – če jih ne bo, jih je bolje prepustiti naslednji vladi. Podaljšanje delovne dobe na 67 let je sicer ob obisku v Ljubljani omenila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Povedala je, da je bil ukrep »boleč«, a so ga tudi v Nemčiji na koncu morali sprejeti.
