Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob napovedani ločitvi obalnih občin Koper in Ankaran se lahko spomnimo na dolgo ločitev in delitev premoženja Ljubljane in devetih primestnih občin. V sklopu delitvene bilance so junija 2001 sklenile družbeno pogodbo o ustanovitvi Holdinga Ljubljana, s katero so si razdelile poslovne deleže v družbi Javni holding Ljubljana. Sprva so bile te občine – poleg Ljubljane – Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Dol pri Ljubljani, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice, vendar so občine Ig, Vodice in Velike Lašče svoj poslovni delež prodale Mestni občini Ljubljana. Zakon o lokalni samoupravi je preoblikovanje Mesta Ljubljana v Mestno občino Ljubljana (MOL) uveljavil že leta 1995. Plovba delitve premoženja na Obali bo torej, če bo sledila večletni ljubljanski odisejadi, dolga in naporna. Od leta 1995 do 2001 so si politične stranke v Ljubljani prizadevale bodisi zadržati vpliv nad holdingom bodisi ga prevzeti. Dimitrij Rupel, ljubljanski župan med letoma 1994 in 1997, je kmalu spoznal, da s političnimi pritiski nasprotnemu taboru ne bo izpulil iz rok ne denarja ne podjetij, tako da je vložil tožbo za izbris holdinga iz registra. Njegovo delo je nadaljevala Vika Potočnik, ki ji je potrpljenje prav tako kmalu pošlo, zato je tudi ona poiskala pomoč na sodišču. Sedem let je torej deset pravnih naslednic ustanovitelja holdinga – nekdanje Skupščine mesta Ljubljana – iskalo sporazum o načinu delitve poslovnega deleža holdinga.
Končni sporazum je bil podpisan marca 2001, vendar niti potem ni šlo vse gladko. Zadnje tri občine, ki so podpisale sporazum, so od MOL iztržile precej več kot njihove predhodnice. Z župani Iga, Škofljice in Vodice se je torej Ljubljana dogovarjala precej dlje kot z drugimi. Prvi sta ločena sporazuma o delitvi leta 2000 podpisali občini Dobrova - Polhov Gradec in Velike Lašče, kmalu za njima najmanjša in največja naslednica Horjul in Medvode, šele čez čas pa sta jima sledili občini Dol pri Ljubljani in Brezovica.
Čakajoč na zadnje podpise
Ves čas pa se je vedelo, da bo pravi uspeh dosežen šele, ko bo sporazume podpisala zadnja trojica, saj so njihove zahteve precej odstopale od drugih in so jih v MOL dolgo časa razglašali za nemogoče. Vendar so tudi ta oreh strli in poslovni delež 83,12 odstotka je pripadal MOL, drugim primestnim naslednicam pa je ostalo 16,88 odstotka.
Prva občina, ki se je odločila, da z enim odstotkom, ki ji je pripadal, ne more vplivati na odločitve, je bila občina Vodice. Takratni vodiški župan Anton Kokalj je pojasnil, da »s tem deležem ne moremo tako vplivati na odločitve, da bi lahko v naši občini v primernem času dosegli ustrezen komunalni standard, denar pa nam lahko pomaga«, zato so se tudi odločili za prodajo svojega deleža največji družbenici MOL. Vodiškemu vzoru sta sledili še občini Velike Lašče in Ig, tako da ima danes MOL v družbi Javni holding Ljubljana 87,32-odstotni delež. Sledijo ji Medvode z 3,84-odstotnim deležem, Brezovica z 2,76 odstotka, Dobrova - Polhov Gradec z 2,16 odstotka, Škofljica z 1,8 odstotka, Dol pri Ljubljani z 1,26 odstotka in občina Horjul z 0,86 odstotka deleža premoženja.
Povezana javna podjetja, ki izvajajo gospodarske javne službe na območju navedenih občin, so Javno podjetje Energetika Ljubljana, Javno podjetje Snaga, Javno podjetje Ljubljanski potniški promet in Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija.
