Dileme o referendumski pobudi

Ljubljana – Je referendum o izenačitvi pravic dopusten? Ima državni zbor pravno podlago, da ga zavrne? Lahko to stori pred zbiranjem 40.000 overjenih podpisov, med njim ali po njem? To je le nekaj pravnih vprašanj v zvezi z referendumsko pobudio proti ZZZDR.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je včeraj dobil pobudo za zbiranje podpisov za referendum o redefiniciji zakonske zveze, bo moral do prihodnjega torka pobudnike obvestiti, kdaj lahko začnejo zbirati 40.000 overjenih podpisov za referendum. Po neuradnih podatkih naj bi v torek določil 35-dnevni rok. V Združeni levici, ki je predlagala spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), pravijo, da popravljena ustavna ureditev določa, da o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, referendum ni dopusten.

Mnenja o tem, ali je vsebino novele mogoče označiti kot odpravljanje protiustavnosti, so različna. Na postopek predsednika DZ te dileme ne bodo vplivale, smo izvedeli neuradno. Ustava in zakon mu ne dajeta pristojnosti, da bi lahko prepovedal referendum ali zbiranje podpisov zanj, celo če bi bilo očitno, da je nedopusten. Je pa slišati, da bi lahko še pred začetkom zbiranja podpisov o prepovedi referenduma in zbiranja podpisov odločal državni zbor.

Ena od težav je, ker nikjer ni določen postopek, kako bi se to odločanje poslancev zgodilo. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi po spremembi ustave še ni bil popravljen, niti v poslovniku DZ ni določb o načinu prepovedovanja referendumov ali zbiranja podpisov zanje, niti ni v parlamentu posebne prakse, ker od spremembe ustave takšnega primera še ni bilo.

Tudi peticija v podporo

Da se o ZZZDR ne bi smeli odločati na referendumu, meni tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki pa bo spoštovala tudi morebitno drugačno odločitev ustavnega sodišča. Zbiranje podpisov je po njenem legitimen izraz nestrinjanja, vendar bi morala kampanja temeljiti na informacijah, ki ne zavajajo. »Pri tem presenečajo izjave in stališča nekaterih predstavnikov Katoliške cerkve, ki ne sledijo pozivu papeža Frančiška k strpnosti,« je zapisala varuhinja.

 Dasnes se je na spletu pojavila tudi peticija v podporo zakonu, njen namen pa je »pokazati, da nas je takšnih, ki mislimo, da moramo imeti vsi enake pravice, več kot 80.000! Naredimo korak naprej v 21., in ne nazaj v 19. stoletje,« so zapisali pobudniki peticije, pod katero se je v manj kot 24 urah podpisalo več kot 10.500 ljudi.

»Sem čisto navaden državljan. Vzgojen sem bil v krščanski družini, opravljene imam vse zakramente, sem veren in poročen. Tudi cerkveno. Kljub temu sprejemam homoseksualne osebe in menim, da morajo imeti enake pravice za življenje kot vsi drugi. Tudi možnost posvojitve otrok za istospolne pare podpiram. Ne skrbi me, da posvojenih otrok istospolni pari ne bi ljubeče in skrbno vzgajali. Skrbi me nestrpnost okolice do istospolno usmerjenih, ki jo številni starši prenašajo tudi na svoje otroke,« je zapisal avtor peticije, ki noče biti imenovan.