Tiskane izdaje
Ljubljana – »Premier Miro Cerar pričakuje, da bo minister Peter Gašperšič izpolnil svojo nalogo in zavezo o drugem tiru, ki je prioritetni projekt te vlade. Država bo v letih 2016 in 2017 dokapitalizirala 2TDK v višini dvesto milijonov evrov. Ta sredstva so zagotovljena v proračunu,« so odgovorili iz kabineta predsednika vlade. Niti v enem stavku pa niso zapisali, da se bo gradnja drugega tira res začela leta 2017.
Predsednika vlade smo namreč vprašali, kako lahko pojasni, da je v predlaganem proračunu za prihodnje leto v 13. poglavju Promet in infrastruktura, na strani 13, v opisu kazalnikov zapisano pojasnilo, da zaradi makrofiskalne konsolidacije v finančni perspektivi 2014–2020 financiranje drugega tira ni izvedljivo in da je gradnja drugega tira ob sklenitvi javno-zasebnega partnerstva predvidena po letu 2019. Tega zapisanega stavka v predlogu proračun v kabinetu premiera niso zanikali.
»Zahteven in dolgotrajen postopek«
Navedbe v proračunskem gradivu niso zanikali niti na ministrstvu za infrastrukturo, kjer so na naša vprašanja odgovorili, da je izbor partnerjev v modelu javno-zasebnega partnerstva zahteven in dolgotrajen postopek. »Iskanje zasebnih partnerjev prek razpisa je dolgotrajnejši postopek, ki bi začetek gradnje gotovo zamaknil do leta 2019. Če bomo zagotovili model, v katerem bosta kot zasebna partnerja sodelovali slovenski podjetji (Luka Koper in Slovenske železnice), je to način, s katerim je mogoče investicijo drugega tira začeti v precej hitrejšem času, in sicer prihodnje leto. To je koncept, za katerega se ves čas zavzema minister Gašperšič.« Dodali so: »Hkrati se intenzivno pripravljajo gradiva za pridobitev evropskih sredstev. V načrtu je, da bo projekt drugega tira vključen v evropsko poroštveno shemo za strateške investicije – EFSI mehanizma, v okviru tako imenovanega Junckerjevega investicijskega programa,« so zapisali in ponovili, da se bo gradnja začela do konca leta 2017.
Infografika: Delo
Zamik do leta 2030
Poslanec Združene levice Matej Tašner Vatovec je povedal, da so ministra dan prej seznanili z zapisanim besedilom v predlogu proračuna, na kar je presenečeni minister izjavil, da je to besedilo verjetno nastalo »v nekem drugem času« in da ga je mogoče tudi popraviti. Vatovec je dejal, da močno dvomi o napovedi o začetku gradnje prihodnje leto. »Samo izvajalce za revizijo projekta je ministrstvo iskalo več kot pol leta in sedem mesecev po odprtju ponudb še zmeraj ni znano, kaj ta revizija prinaša. Kako bodo torej prihodnje leto zagotovili finančno konstrukcijo, objavili razpis, izbrali izvajalca in začeli delo na neprimerno zahtevnejšem projektu?« se je retorično vprašal poslanec Združene levice, ki je prepričan, da gre ves postopek res v to smer, da bi bil drugi tir zgrajen najhitreje šele leta 2030.
Mes: Prikrita privatizacija
»Prikrite privatizacije ni mogoče izpeljati. Najprej bi morali spremeniti strategijo upravljanja državnih naložb, potem objaviti razpis in izbrati najboljšega ponudnika. Tega ob sedanjem stališču političnih strank nikakor ne bi mogli uresničiti. Tu ni zgodbe,« pravi Mes. Je pa pritrdil, da iščejo strateškega partnerja za Tovorni promet SŽ, za katerega pa se ne zanimajo le Avstrijci, ampak tudi druge družbe; Slovenske železnice pri tem ohranjajo 51-odstotni delež lastništva.
Neuradni vir nam je zaupal, da si premier Cerar in minister Gašperšič sicer resno prizadevata izpeljati projekt, vendar pa je vse bolj očitno (tudi na podlagi razkritega besedila v predlogu proračuna), da je kar nekaj odgovornih uradnikov in funkcionarjev, ki očitno uspešno zavlačujejo vse postopke z drugim tirom. Drugače si ni mogoče razlagati vseh zapletov pri tem projektu.
