Juncker podprl Janšo

Luxembourg – Predsednik vlade Janez Janša je na sestanku z vodjem evrske skupine in luksemburškim premierom Jean-Claudom Junckerjem dobil podporo za načrtovane varčevalne ukrepe in strukturne reforme.

Kljub temu so bila Junckerjeva opozorila nedvoumna. »Položaj v Sloveniji je resen. Ne morete izgubljati časa,« je povedal. Njegova »delovna hipoteza« je, da bodo reforme sprejete v predvidenem času in da Slovenija ne bo zaprosila za finančno pomoč. Načrtovane reforme nimajo velike teže le za Slovenijo, marveč za celotno območje evra. Prepričan je, da »gre slovenska vlada v pravo smer«. Veliko težo je pripisal temu, da se ne odloča le za varčevanje, marveč za strukturne reforme, na trgu dela in v pokojninskem sistemu.

Po Janševih je položaj resen povsod, saj mora, denimo, veliko bolj bogati Luksemburg racionalizirati javni sektor in sprejemati druge ukrepe, ki delajo državo odporno na udarce krize. Četudi je Slovenija majhna, je soodgovorna za stabilnost evrskega sistema. V zadnjih letih da je veliko zamudila. Ključne naloge za Janševo vlado so tri. Ob varčevalnih korakih s proračunom za prihodnji dve leti je ključna naloga stabilizacija bančnega sektorja kot korak za izhod iz krize in zagon gospodarske rasti. Tretja naloga so reforme trga dela in pokojninskega sistema.

Ali se bo Slovenija lahko ognila prošnji za pomoč evropskih partnerjev? »Čarobna beseda pri odgovarjanju na vprašanja o pomoči je če,« je povedal Janša. Slovenija da je lahko sama kos krizi, če bo naredila tisto, kar mora narediti. Položaj v celotnem evrskem sistemu po njegovih besedah vpliva na Slovenijo. »To doslej ni prišlo do izraza v slovenski javnosti, a položaj se spreminja. Večina se zaveda, da je položaj resen in da moramo narediti stvari na kratki in srednji rok,« je pojasnil slovenski premier.

Njegova vlada da z opozicijo, socialnimi partnerji in civilno družbo razpravlja o predlogih glede trga dela, pokojnin, bank. »Želimo nadaljevati dobro prakso z začetka mandata, ko smo s soglasjem socialnih partnerjev in dela opozicije zmanjšali primanjkljaj za skoraj tri odstotke BDP. Časovni načrt je zahteven, državni zbor bo o predlogih prvič glasoval že v prihodnjih tednih, vsi postopki naj bi bili končani do konca leta. S 1. januarjem bo Slovenija velik bolj trdna za spopadanje s krizo in bolj utrjeni del evrske skupine,« je pojasnjeval Janša.