Kolikokrat bo na obisk čez mejo smel Franc Pukšič?

Ljubljana – Na obletnico Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trst grem s svojim avtom, in s tem ni stroškov, je predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič pojasnil, kaj pomeni ohranitev omejitve, da sme čez mejo le dvakrat na leto.

Kolegij predsednika državnega zbora Gregorja Viranta pred počitnicami ni odpravil te omejitve. Najostreje je liberalizaciji Pukšičevih potovanj nasprotoval Janko Veber (SD) z mnenjem, da med manjšinci ti obiski niso zaželeni in bi »povzročili več škode kot koristi«. Pukšič je, ko smo preverjali, zakaj ga kritizira, opozoril, da je Veber zamolčal, kdo iz zamejstva nasprotuje njegovim obiskom, in dodal, da je Vebrov »mednarodni domet omejen na relacijo Ljubljana–Kočevje«.

Podatke, kolikokrat je predsednik odbora za zamejce v bližnje države potoval na začetku prejšnjega mandata in kolikokrat v tem mandatu, prikazujemo v tabeli. Za odpravo omejitve, ki jo je predlagala SLS, je ob običajni praksi še nekaj razlogov. Država je do svoje manjšine v sosednjih državah posebno pozorna: zanjo skrbi z denarjem davkoplačevalcev, politično pa z zahtevami, da sosednje države spoštujejo pravice te skupnosti in mednarodne dogovore, ki jih varujejo. K skrbi sodi vzdrževanje stikov s predstavniki manjšinske skupnosti, ki ne stanejo veliko. S 40.986 evri za poslansko potovanje na srečanje medparlamentarne unije v Etiopijo leta 2009 bi Pukšič s tempom zadnjih mesecev lahko potoval 20 let. Če med stroški izpustimo njegovo pot na Švedsko, pa vso delovno dobo.

Za ostre omejitve poslanskih potovanj se je kolegij odločil maja, ko so določili tudi, da mora vsa potovanja na druge celine dovoliti kolegij, in ne kar odbor za zunanjo politiko, kjer so bili poslanci v prejšnjem mandatu velikodušni: skoraj ni bilo potovanja, ki bi ga zavrnili. Zadnja varčevalna odločitev, ko je kolegij zavrnil potovanje Jožefa Horvata (NSi), Barbare Žgajner Tavš (PS) in Janje Napast (SDS) na jesensko skupščino Medparlamentarne unije v Kanado (IPU), je v tem odboru povzročila slabo voljo poslancev večine strank. Predsednica odbora v prejšnjem mandatu Janja Klasinc (PS) je predsednika odbora Horvata pozvala celo, naj se »resno usede s predsednikom zbora in mu poskusi pojasniti, zakaj mednarodne dejavnosti so« in »kakšna je praksa v razvitih demokratičnih državah, tudi tistih, ki varčujejo«. Horvat je to storil, a po pogovoru z Virantom še velja, da poti v Kanado ne bo.

Glavni vzrok, da omejitev Pukšičevih potovanj še ni bila odpravljena, pa ni bilo mnenje Janka Vebra, da bi sprememba pravil »povzročila več škode kot koristi«, ker manjšinci srečanj s Pukšičem nočejo. Zapletlo se je, ker je Gregor Virant vztrajal, da bi, če odpravijo omejitev, morali določiti, kdo bo odločal o Pukšičevih potovanjih, denimo o predlogu, da bi šel na folklorno srečanje v Nemčijo. V preteklosti je, enako kot odbor za zunanjo politiko, tudi komisija za zamejce kar sama določala, katere poti so smiselne in katere ne. A se z Virantovo zamislijo, da bi o Pukšičevih potovanjih v sosednje države odločali v odboru za zunanjo politiko, predsednik odbora Horvat ni strinjal, ker bi s tem moral »ta odbor povzročati slabo voljo«. Ublažitev ostre omejitve so, ker ni bilo rešitve, prestavili na prihodnjo sejo kolegija, ki bo, če ne bo izjemnih dogodkov, po počitnicah.