Krajši poslanski mandat – in več tisoč evrov manj

Ljubljana – V državnem zboru pred tremi ključnimi kadrovskimi glasovanji poteka intenzivno preštevanje. Če se zdi, da izid petkovega glasovanja o novem predsedniku državnega zbora Ljubu Germiču ni negotov – podporo mu odrekajo le v SDS in SLS –, je slika glede usodnejšega glasovanja o zaupnici vladi še precej zamegljena. Številni poslanci se na deklarativni ravni zavzemajo za čimprejšnje predčasne volitve, a ne gre pozabiti, da bi se s tem v povprečju odpovedali okrog 40.000 evrom bruto. Izračun je preprost. Povprečna poslanska plača brez plačila davkov in prispevkov znaša 4500 evrov na mesec. Prvi možni datum predčasnih volitev je 4. december, redne parlamentarne volitve pa bi bile razpisane najverjetneje septembra prihodnje leto. Razlika je torej devet mesečnih plač oziroma 40.500 evrov bruto.

Primeri Potrč, Jerovšek, Anderlič in Jelinčič

Poglejmo na primeru štirih dolgoletnih poslancev. Miran Potrč (SD) je letos povprečno zaslužil slabih 6500 evrov bruto na mesec. Če to pomnožimo z devet, dobimo več kot 68.000 razlogov, zakaj zagovarjati stališče, da naj vlada ob izglasovani zaupnici dokonča svoj mandat.

Jožef Jerovšek (SDS) je v prvih sedmih mesecih letos prejel povprečno 5858 evrov bruto. Če bi se odločil skrajšati svoj poslanski mandat, za kar se v največji opozicijski stranki glasno zavzemajo, bi si odtrgal okoli 53.000 evrov bruto. Pri tem še tvega, da izgubi tudi sofinanciranje telefonskih klicev, za katere je v prvih sedmih mesecih letos porabil 1521 evrov, od leta 2007 pa skupaj 8411 evrov.

Nesojeni kandidat za novega predsednika državnega zbora Anton Anderlič (LDS) je za svoje poslansko delo letos zaslužil slabih 38.000 evrov bruto oziroma okoli 5400 evrov bruto na mesec. Če Pahorjev paket petih ministrov ne bi bil potrjen in bi se, kot zagotavlja vodja največje poslanske skupine v DZ Dušan Kumer, »odprla avtocesta do predčasnih volitev«, bi Anderlič s tem »izgubil« dobrih 48.500 evrov bruto. Če ne bi bil znova izvoljen, bi najverjetneje tudi manj potoval po svetu. Letos je za službene poti porabil slabih 4000 evrov, v zadnjih šestih letih pa 39.212 evrov proračunskih sredstev.

Razumljiva je tudi drža predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, ki pravi, da se mu na predčasne volitve ne mudi. Letos je mesečno zaslužil povprečno 5854 evrov bruto. Če bi bile volitve decembra, bi se torej odpovedal okoli 53.000 evrom, ki ob nakupu 2211 kvadratnih metrov velike parcele v Semedeli, vredne več kot pol milijona evrov, zagotovo pridejo prav. Prav tako 26.486 evrov, ki jih je državni zbor v zadnjih šestih letih namenil za Jelinčičeva službena potovanja. Prvak SNS namreč po lastnih besedah v tujini nabira številna ekonomsko koristna poznanstva in prijateljstva.

Odločali bodo »prosti strelci«

Ni nepomembno, da bo pri poznem septembrskem glasovanju o usodi paketa novih ministrov, na katerega je premier Borut Pahor vezal zaupnico svoje vlade, odločala navadna večina. Če želi vladna ekipa nadaljevati svoje delo, mora zanjo torej glasovati najmanj en poslanec več, kot bo nasprotnikov. Ob upoštevanju osebnih interesov, strankarskih pritiskov in ne nazadnje tudi trgovine z glasovi bodo delikatno razmerje podpornikov in nasprotnikov predčasnih volitev tako očitno odločali poslanci, ki se ne bodo uklonili volji svojih strank. Pomisleke v korist nasprotnega pola je za zdaj javno priznal le opozicijski poslanec Alojz Potočnik (Zares), podobno pa se ugiba tudi o enem oziroma dveh poslancih Desusa. Zaradi načina odločanja bi usodo predčasnih volitev lahko prevesila že odsotnost med glasovanjem.