Lani zavarovanje prekinilo 32.000 ljudi

Ljubljana – Večina poznavalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja (DPZ) vidi možnost nenamenske porabe zbranih stredstev pred upokojitvijo in omejene možnosti naložbenih politik kot glavne pomanjkljivosti sedanjega pokojninskega sistema.

Doslej se je namreč za izredno prenehanje DPZ in dvig zbranih sredstev odločilo skupaj približno 40 odstotkov vseh zavarovancev, vendar so se po besedah Petra Krassniga iz Skupne pokojninske družbe tako rekoč vsi od zavarovancev, ki so se odločili za izredno prenehanje in so še vedno zaposleni, spet vključili v DPZ in nadaljujejo zbiranje sredstev. Pri njih se je za dvig odločilo 27 odstotkov zavarovancev, število zavarovancev pa se je zmanjšalo za le slabih deset odstotkov. Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja se je lani za predčasni dvig odločilo več kot 32.000 zavarovancev, ki so skupaj dvignili malo manj kot 180 milijonov evrov.

Hitra anketa med preostalimi ponudniki je pokazala tole: skupni znesek izplačil na Prvi osebni zavarovalnici je lani znašal približno deset milijonov evrov, od tega je tri milijone šlo v rente, preostalo pa v izplačilo. To je po oceni glavnega izvršnega direktorja Domna Prašnikarja v primerjavi z 220 milijoni evrov sredstev v skladih razmeroma majhen delež. Letos bo pri njih predčasnih izplačil nekoliko več, ker se bodo zanje odločili zaposleni velikega podjetja v stečaju, ki so se po desetih letih zaradi finančne stiske odločili za prekinitev zavarovanja. V odprtem vzajemnem pokojninskem skladu Banke Koper so po preteku desetletnega obdobja, ko zakonodaja dopušča predčasen dvig privarčevanih sredstev, izplačali približno sedem milijonov evrov. Opažajo, da je pri njih zelo veliko izstopov iz zavarovanja povezanih s finančno krizo, saj ljudje ob izgubi zaposlitve vidijo to možnost kot začasno rešitev. V Moji naložbi je privarčevana sredstva doslej dvignilo 2900 zavarovancev v skupnem znesku 17,8 milijona evrov, na zavarovalnici Adriatic Slovenica pa 500 zavarovancev v skupnem znesku 1,5 milijona evrov.

Na Modri zavarovalnici, ki tudi po izčlenitvi iz Kada ostaja največji ponudnik produktov DPZ, predlagajo uvedbo različne davčne obravnave pri izrednem in rednem prenehanju zavarovanja; pri enkratnem izplačilu po pridobitvi pravice do dodatne starostne pokojnine pa predlagajo cedularno desetodstotno obdavčitev.

Ker pri kolektivnem DPZ po preteku desetih let od vključenosti zavarovanca v zavarovanje nastopi možnost predčasnega izplačila sredstev, ki jih je za zavarovanca vplačal delodajalec, bi bilo z novo zakonodajo smiselno spodbujati nadaljevanje zavarovanja tudi po izpolnitvi tega pogoja, menijo na Modri zavarovalnici, kjer se za ta namen zavzemajo za pregledno davčno olajšavo na vplačano premijo, ki bi zavarovancu zagotovila dodatna sredstva in s tem višjo dodatno pokojnino.