Minister Turk: ZEKom smo uskladili; Pirc Musar: To ni res!

Žiga Turk trdi, da so bili domnevno protiustavni členi ZEKoma usklajeni, informacijska pooblaščenka ga postavlja na laž.

Objavljeno
09. oktober 2012 13.31
bsa NEDELO
A. V. B., gospodarstvo
A. V. B., gospodarstvo

Slovenska varnostno-obveščevalna služba (Sova) si želi s tik pred zdajci dodanim členom v nov predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom) olajšati nadzor nad internetno aktivnostjo posameznikov. O tem smo poročali včeraj.

O spornem členu se je včeraj in danes na Twitterju razvnela debata med informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar in ministrom Žigo Turkom, čigar ministrstvo je pristojno za ZEKom.

Turk trdi, da je bila novela zakona usklajena z informacijsko pooblaščenko, a ta ga postavlja na laž. Sporočila je namreč, da je ministrstvo že usklajeni zakon brez vednosti pooblaščenke naknadno spreminjalo. Posledica te naknadne spremembe pa je tudi omenjeni sporni člen.

Musarjeva je še sporočila, da se bodo o naknadni »tajni« spremembi ZEKoma z ministrstvom usklajevali šele v četrtek, pa še to le zato, ker je urad informacijskega pooblaščenca javno opozoril na sporni člen novega ZEKoma.

Andrej Tomšič z urada informacijskega pooblaščenca pa nam je potrdil, da bodo z ministrstvom o spornem členu govorili šele konec tedna, najverjetneje v petek.

Tomšič je še dodal, da bi bilo posvetovanje z informacijskim pooblaščencem o spornem členu logično, Obravnava namreč občutljivo področje zasebnosti komunikacij, katerega glavni nadzornik je prav informacijski pooblaščenec.

Odločitev v rokah poslancev

Za pojasnilo izjav smo prosili tudi ministra Turka, saj je ZEKom komentiral s svojega zasebnega Twitter računa. Njegovega odgovora (še) nismo dobili.

So nam pa z ministrstva sporočili, da je sporni člen »posledica nujne medresorske uskladitve z nekaterimi drugimi resorji po obravnavi gradiva na vladnem Odboru za gospodarstvo. Predlog ZEKoma se trenutno nahaja v rednem zakonodajnem postopku Državnega zbora RS, zato so njegove morebitne spremembe (tudi ev. črtanje predmetne določbe) lahko le predmet amandmajev v parlamentarnem postopku«

Iz odgovora ministrstva gre torej sklepati, da na spremembe spornega člena informacijski pooblaščenec ne glede na izid petkovega sestanka nima več vpliva, temveč lahko člen črta le poslanska večina v državnem zboru.

Nadzor nad obiskovanjem spletnih strani

Ministrstvo sicer še dodaja, da pri spornem členu »ne gre za vpogled v telefonske izpiske določene osebe, temveč le za posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa.«

Da si Sova in Policija z novim ZEKomom želita neoviran vpogled v telefonske izpiske določene osebe nismo nikoli trdili. Zapisali pa smo, da »naj bi si Sova in policija želela spremembo zato, da bi lažje dostopala do podatkov o lastniku IP številke računalnika, priključenega na internetno omrežje. Namreč, varnostni organi identitete lastnika računalnika, prek katerega ta dostopa do svetovnega spleta, brez odredbe sodišča do zdaj niso mogli pridobiti.«

Policiji zakon namreč ne prepoveduje, da na primer od lastnika neke spletne strani zahteva podatke o IP številkah računalnikov, ki so do te spletne strani dostopali. A trenutno brez odredbe sodišča IP številk ne more povezati z imenom in priimkom lastnika internetnega priključka. Novi ZEKom bi to spremenil. Ponudnike internetnih storitev bi zakonsko prisilil, da le na željo Sove in Policije posredujejo podatke, kdo je kdaj dostopal do določene spletne strani.