Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin bodo na pobudo premiera Janeza Janše danes že tretjič preverili, ali spremembe referendumske ureditve na ustavni ravni uživajo dovolj veliko politično soglasje, da bi lahko bile sprejete z dvetretjinsko podporo (60 glasov) poslancev.
Parlamentarne stranke, razen NSi, so sicer že dosegle soglasje o določitvi 35-odstotnega kvoruma, ki bo potreben za veljavnost referenduma. Načelno so se uskladile tudi o tem, o katerih vsebinah ne bi smeli odločati na referendumu.
S stisnjenimi zobmi
Na referendumu tako ne bi odločali o nujnih ukrepih v primeru naravnih nesreč in obrambe države, če bi bile lahko ogrožene človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako ne bi smeli odločati o fiskalnih vprašanjih. Razlik med strankami tudi ni glede vprašanja, kdo po novem lahko zahteva referendum. Ta pravica naj bi ostala samo državnemu zboru in 40.000 volivcem.
Postopek za spremembo ustave naj bi se v državnem zboru začel jeseni. Svet Pozitivne Slovenije je pred petimi dnevi potrdil dogovor strank, a hkrati predlagal, da bi začela sprememba ustave veljati šele leta 2015. To pa bi pomenilo, da bi bile vse reforme, ki jih vlada napoveduje za rešitev države iz krize, lahko še vedno predmet referenduma po veljavni zakonodaji. Predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič pa je pred kratkim omenjal, da bi bilo treba razmisliti o še višjem kvorumu.
To vse kaže, da se bo šele, ko bodo imeli poslanci na klopi konkretne rešitve, pokazalo, kako trdno je načelno zavzemanje strank za drugačno referendumsko ureditev. Spomnimo: tudi SDS in SLS sta s stisnjenimi zobmi privolili v 35-odstotni kvorum.
Pokopano pravilo
Tema današnjega sestanka bo tudi fiskalno pravilo, čeprav glede tega vprašanja ni mogoče pričakovati, da bi se lahko zgodil kakšen premik. Ustavna komisija je namreč na začetku maja z glasovi obeh članov iz vrst SD, Boruta Pahorja in Janka Vebra, potrdila končni predlog spremembe ustave, vendar do fiskalnega pravila znotraj stranke ni enotnega stališča. Ker v PS za zdaj vnosa fiskalnega pravila v ustavo ne podpirajo, v državnem zboru ni dovolj glasov za potrebno dvetretjinsko večino. Lukšič je pred kratkim celo dejal, da je možnost vnosa fiskalnega pravila v ustavo dokončno pokopana.
Državni svet ostaja?
Se bo pa ustavna komisija 4. julija ukvarjala s še dvema predlogoma spreminjanja ustave. Prvi zadeva ukinitev državnega sveta (prvi podpisani Gregor Virant, DL), drugi pa drugačen postopek sestavljanja vlade (prvi podpisani Jože Tanko, SDS). Predlog za ukinitev državnega sveta so aprila vložile štiri koalicijske stranke SDS, DL, Desus in NSi (brez SLS), vendar se je na seji ustavne komisije izkazalo, da ta ne uživa zadostnega političnega soglasja.
Predlogu štirih strank se je takrat pridružil le še Borut Pahor, največja opozicijska stranka Pozitivna Slovenija pa je dosegla, da odločitev preložijo, saj je PS pripravila takšen predlog ustavnih sprememb, s katerimi želijo državni svet reorganizirati v 33-člansko predstavništvo samoupravnih lokalnih skupnosti (občin, mest in pokrajin), in ne ukiniti. Ker bo sedanji sestavi državnega sveta mandat potekel konec leta, je težko pričakovati, da bi politične stranke že do takrat dosegle zadostno soglasje o prihodnjem statusu državnega sveta.
Legitimna upravičenja
Do predloga SDS, da se dvofazni postopek sestavljanja vlade spremeni v enofaznega, se je opredelila strokovna skupina ustavne komisije. V mnenju, pod katerega je podpisan Ciril Ribičič, je skupina podprla ustavnopravno upravičena prizadevanja, da bi po volitvah in v razmerah vladnih kriz lahko učinkoviteje sestavili vlado in še skrajšali čas njenega nastajanja. Posebno v razmerah ekonomske krize in potrebe po hitrem uveljavljanju razvojnih reform, je čim hitrejše sestavljanje vlade še pomembnejše kot sicer, meni strokovna skupina.
Konkretne pripombe strokovne skupine na predlog SDS pa so:
- rok, ki ga ima mandatar za sestavo vlade, da predloži listo ministrov, bi morali s sedmih dni podaljšati na 15;
- ohranitev tajnih volitev za predsednika vlade in ministre, saj gre za pomembno politično odločitev;
- rešitev, po kateri bi premier lahko sam zamenjal tretjino ministrov, ni dobra, saj uvaja dva različna načina imenovanja in reševanja ministrov;
- razmislek o možni rešitvi, da bi ministre na predlog premiera imenoval predsednik republike, vsaj med reševanjem vladne krize, razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev.
Do takšnih rešitev sta bili doslej kritični obe opozicijski stranki, saj se ne strinjata z zmanjšano vlogo državnega zbora pri sestavljanju vlade.
