Novinar Zgaga o zadevi Patria: Z Berglundom sva delo dobro opravila

Blaž Zgaga: »Če z Berglundom ne bi izpolnjevala novinarskih standardov, naju ne bi povabili v Ženevo.«

Objavljeno
06. oktober 2011 13.27
Posodobljeno
06. oktober 2011 13.30
J. S. S., Delo.si
J. S. S., Delo.si
Ljubljana - Novinar Blaž Zgaga je na zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje ozadje zadeve Patria, pojasnil, da so po njegovem vedenju koruptivne prakse na obrambnem ministrstvu od leta 1991 pogoste. Zgaga tudi verjame, da sta s finskim kolegom Magnusom Berglundom dobro opravila svoje delo, saj postopki v zvezi s korupcijo potekajo v treh državah, piše STA.

Nekdanji novinar Dela in Večera je razložil, da so nakupi zaupne narave izvzeti iz sistema javnega naročanja, tak sistem pa po njegovih besedah dopušča veliko možnosti za korupcijo. Po njegovem mnenju je šlo v primeru razpisa za nakup oklepnikov 8X8 za razpis, ki ima katastrofalne posledice za slovensko vojsko. Kot je dejal, je bil postopek nakupa izredno slabo voden in poln nepravilnosti, spomnil je tudi na ugotovitve policije in tožilstva treh držav, da je prišlo tudi do korupcijskih kaznivih dejanj.

Pojasnil je, da sta s finskim novinarjem Magnusom Berglundom, avtorjem oddaje Resnica o Patrii, v stik stopila maja 2008. Dejal je, da sta preiskovala isto zadevo, vsak v svoji državi, njuno čezmejno sodelovanje je vodilo k velikemu uspehu. Lani spomladi je namreč v Ženevi o zadevi Patria predaval na konferenci mednarodne mreže preiskovalnih novinarjev. In če z Berglundom ne bi izpolnjevala novinarskih standardov, ju v Ženevo ne bi povabili, je prepričan Zgaga. Spomnil je tudi, da je Berglund eden najuglednejših novinarjev, za oddajo je tudi dobil nagrado.

Na vprašanje predsednice komisije Eve Irg, ali je on vodil Berglunda po Sloveniji, odgovoril, naj tovrstnih izrazov ne uporablja, saj je šlo za sodelovanje. Zanikal je tudi, da je Berglundu namigoval, da je tedanji predsednik vlade Janez Janša prejel podkupnino od Patrie, kar je kasneje navajal v oddaji.

Zaradi izteka časa je morala Irglova zaslišanje Zgage prekiniti. Prav tako komisiji danes ni uspelo zaslišati direktor urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja. Plausteiner je vlado namreč  zaprosil za odvezo varovanja tajnih podatkov, vendar vlada o tem še ni odločila.

Za javnost je bilo v pretežnem delu zaprto zaslišanje kriminalističnega inšpektorja Igorja Zimiča. Zimič je v uradnem zaznamku leta 2008 pisal o delno zanesljivem podatku, da naj bi direktor podjetja Progresija Andrej Lasbaher povedal znancem, da je od poslovneža Walterja Wolfa prejel dva milijona evrov za izhajanje brezplačnika Slovenski tednik. Svojega vira na odprti seji ni razkril, je pa zanikal, da je uradni zaznamek politično motiviran.