Tiskane izdaje
Ljubljana - Poročilo revizorjev kaže, da ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) ne pod vodstvom Dragutina Mateja ne pod sedanjo ministrico Katarino Kresal ni izvedlo ustreznih postopkov za pridobitev nepremičnine, v kateri danes med drugim deluje Nacionalni preiskovalni urad (NPU).
Računsko sodišče je povrhu ugotovilo, da bi MNZ »s selitvijo v stavbo na Litostrojski cesti prostorsko problematiko rešilo celoviteje in trajneje«, kot jo je s selitvijo na Dimičevo ulico. Selitev na Litostrojsko je MNZ načrtovalo v času ministra Mateja, selitev na Dimičevo pa je izvedlo v mandatu Kresalove.
Računsko sodišče je preverjalo pravilnost pridobivanja poslovnih prostorov za MNZ med januarjem 2007 in julijem 2010. Ker je ugotovilo, da je ministrstvo v tem primeru »poslovalo v pomembnem neskladju s predpisi in usmeritvami«, je izreklo negativno mnenje. V postopku revizije se je izkazalo, da so se v obeh primerih sklepanja najemnih pogodb (za Litostrojsko pod Matejem in Dimičevo pod Kresalovo) kršile določbe zakonov o javnem naročanju, o javno-zasebnem partnerstvu in o stvarnem premoženju države ter drugih podzakonskih aktov.
V Delu smo negativno revizorsko mnenje napovedali že pred dvema mesecema, danes objavljeno poročilo pa naše tedanje razkritje potrjuje. Razlikuje se le od naše napovedi, da bo računsko sodišče od MNZ zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov, kakor navaja zakon. Toda poročilo kaže, da je zadeva NPU simptom sistemskih pomanjkljivosti pridobivanja nepremičnin, saj računsko sodišče od MNZ ni zahtevalo odzivnega poročila, ampak je izdalo tri priporočila, od katerih dve zadevata tudi vlado.
Litostrojska
Rešitev prostorske problematike ministrstva, generalne policijske uprave in inšpektorata za notranje zadeve je leta 2007 začrtalo Matejevo ministrstvo, češ da potrebujejo slabih 14.000 kvadratnih metrov veliko lokacijo za 977 delovnih mest. Revizorji so ugotovili, da se je površina prostorov, glede na investicijsko dokumentacijo, pozneje nepojasnjeno povečala.
Ministrstvo je sprva načrtovalo izvedbo javnega razpisa, a ministrstvo za finance (pod Andrejem Bajukom) je predlagalo, naj se nove nepremičnine za državo zagotavljajo prek državne DSU (Družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o., je bila ustanovljena leta 2001 v okviru postopkov preoblikovanja in prenehanja Slovenske razvojne družbe), MNZ pa je postopek izpeljal brez javnega razpisa, s tem pa je kršilo zakon o javnem naročanju.
Konec 2007 je MNZ z DSU Nepremičnine (hčerinskim podjetjem DSU) sklenil prednajemno pogodbo za objekt na Litostrojski, a prej ni izvedlo analize možnosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva, kot to določa relevantni zakon. Prav tako se je odločilo za sklenitev poslovnega najemnega razmerja, vendar je bila najemnina (386.000 evrov z DDV) po ugotovitvah revizorjev izračunana, »kot bi šlo za najem s postopnim odkupom«. Poslovanje MNZ v primeru Litostrojske so označili za negospodarno.
Dimičeva
Enako so revizorji označili poslovanje MNZ v primeru najema objekta na Dimičevi, kjer danes domujejo NPU, kriminalistična uprava in inšpektorat. Ministrstvo je maja 2009 sklenilo, da se na Litostrojsko ne bo selilo iz varnostnih razlogov (bližina Butan plina) in ker je bil najem izpeljan mimo zakona o javnem naročanju, zato je iskalo prostore na 2000 kvadratnih metrih za 90 delovnih mest.
Čeprav je MNZ pridobil sedem različnih ponudb, se je izkazalo, da je potencialnim ponudnikom svoje potrebe predstavilo le ustno, in ne s pisnim pozivom k oddaji ponudbe. Revizorji so tudi zato ugotavljali, da je ministrstvo ponudnike »postavilo v neenak položaj«.
Tako so najmanj dve ponudbi, kot kaže poročilo, pridobili šele po tem, ko so objekt na Dimičevi naložbenika Ram Investa že začeli opremljati po potrebah in navodilih MNZ. Poleg tega je Ram Invest konec 2009 svojo ponudbo dopolnil, a je bila sestavljena tako, da ni bila več primerljiva ne s prvo ponudbo te družbe ne s preostalimi, zato bi moralo ministrstvo še enkrat preveriti ponudbo na trgu ali pa tudi drugim ponudnikom omogočiti, da bi dopolnili svoje.
Pri tem so revizorji odkrili dokument ministrstva brez datuma in naslova, naslovljen na člane pogajalske skupine za Dimičevo, iz katerega izhaja, da je izhodiščni pogoj (2000 kvadratnih metrov površin) za odločitev o bodočem najemodajalcu nadomestila »možnost najema dodatnih površin« zato, da se MNZ »v končni fazi ne bi bilo treba pogajati z več ponudniki oziroma da je bila lokacija na Dimičevi« edina primerna.
Računsko sodišče je v primeru Dimičeve menilo, da argument o nevarnosti lokacije na Litostrojski ni bil utemeljen, pri tem pa je tudi ministrstvo Kresalove kršilo zakon o javnem naročanju.
