Tiskane izdaje
Ljubljana – Temu pritrjujejo tudi številna imena, ki se hote ali nehote pojavljajo kot možni Aleksandri, ki bi presekali gordijski vozel izključujoče leve ali desne politične opcije. Manca Košir zato napoveduje postopno oblikovanje nove alternative, ki bi temeljila na ekologiji in trajnostnem razvoju in resno merila na uvrstitev v državni zbor. »Že kakšno leto si prizadevam, da bi različne civilne iniciative sprejele skupno platformo o viziji Slovenije. Stvar se počasi rojeva, zelo veliko nas je že in že pišemo programe. Ko se bomo dokončno dogovorili o temeljih, pa bom k projektu povabila še nekatere ugledne in verodostojne osebnosti – nekaj sem jih že –, ki bodo pozneje prodirali proti parlamentu,« napoveduje Manca Košir. Pravi, da ji je doslej uspelo povezati okoli dvajset civilnodružbenih organizacij, med njimi Gibanje za javno zdravstvo, Ekologe brez meja (znane po odmevni akciji Očistimo Slovenijo) ter iniciativi Kakšno šolo hočemo? in Oskrbimo Slovenijo.
O konkretnih imenih dolgoletna predavateljica na FDV ostaja skrivnostna, poleg protagonistov omenjenih iniciativ omenja le prvega predsednika Zelenih Slovenije Dušana Pluta. Njihov skupni imenovalec pa bo okolje. Konkretno, zagovarjati nameravajo trajnostni razvoj, alternativne energijske vire, ekogospodarstvo, samopreskrbo s hrano pa tudi notranje okolje – torej znanje, zdravje in človekove pravice, zagotavlja Koširjeva. »Verjamemo, da se svet radikalno spreminja, da je sedanja paradigma zastarela in da moramo preskočiti na neko novo stopnjo zavesti in delovanja. Amen!« je za Delo povedala Koširjeva.
V tretje gre rado?
Politične ambicije Mance Košir niso nič novega. Prvič je poskusila že v začetku devetdesetih v okviru tedaj parlamentarne stranke Zelenih Slovenije, a je stranka zaradi nesoglasij vodilnih članov kmalu izgubila politični kapital. Leta 2004 je na parlamentarnih volitvah kandidirala z Junijsko listo in z 0,9 odstotka ostala pred pragom državnega zbora. »Tokrat mi dodaten zagon dajejo številne ankete, ki pravijo, da izbira nista ne Janša ne Pahor. V primerjavi z Junijsko listo, na kateri temeljijo tri četrtine tokratnega programa, pa zdaj delujemo precej volj povezovalno,« pojasnjuje Koširjeva. Povezovanje s katero izmed obstoječih političnih strank ne pride v poštev, še dodaja.
Koširjeva je prepričana, da ima nastajajoča alternativa velik politični potencial, a sama ciljev ne napoveduje. »Moja misija jih je le povezati, potem pa bodo dekleta in fantje potegnili do volitev. Sama pa se bom kot prava ženska diskretno umaknila v ozadje,« je še povedala dolgoletna publicistka. Da se v civilni sferi nekaj res oblikuje, daje slutiti tudi odziv članice Ekologov brez meja Polonce Štritof, ki napovedi Koširjeve brez posveta z drugo okoljsko aktivistko Petro Matos ni komentirala.
Kdo je v igri in kdo ni
Po temeljitem premisleku pa so nam na naše vprašanje, ali drži, da namerava na parlamentarnih volitvah sodelovati Zoran Janković, odgovorili iz kabineta ljubljanskega župana. »Namigovanj ne komentiramo, je pa župan že večkrat poudaril svoje stališče do tega. Prav tako je povedal, da se ne bo vključil v nobeno politično stranko. Njegov izziv še naprej ostaja vodenje Mestne občine Ljubljana,« so zapisali v Jankovićevem štabu.
Vprašanje, ali ustanoviti državljansko listo oziroma politično stranko, večkrat načne tudi šesterica »resetiranih«, nam je priznal nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant. »Doslej je vedno pretehtalo negativno mnenje, saj nihče od nas ni profesionalni politik, zato raje dajemo prednost svojim karieram,« je pojasnil Virant in zagotovil, da na morebitnih predčasnih volitvah ne bodo nastopili skupaj. Je pa Virant dejaven pri pripravi alternativnega vladnega programa SDS, kjer je spisal del o javni upravi. »Menim, da je domači politični prostor odprt za nekaj novega, a ne smemo zabiti, da je treba imenu, ki lahko prepriča volivce, zagotoviti tudi zahtevno logistiko na državni ravni. Zato razne liste zaradi relativno visokega parlamentarnega praga po navadi le razpršijo glasove,« razmišlja predavatelj na ljubljanski fakulteti za upravo.
Slovenija naj izterja dolg od Nemčije
Na svojo politično alternativo pa je v četrtek prvič glasneje opozoril poslanec Franc Žnidaršič. V imenu Demokratične stranke dela je premiera Boruta Pahorja pred bližnjim obiskom nemške kanclerke Angele Merkel pozval k všečni in dosledni potezi. »Slovenija naj od Nemčije zahteva začetek pogovorov o poplačilu vojne škode iz časa druge svetovne vojne, ki znaša okoli tri milijarde evrov,« poziva vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in se pri tem sklicuje na več sklepov državnega zbora. Žnidaršič ima zdaj vroč politični kapital, saj manjšinska vlada v ključnih septembrskih glasovanjih še kako potrebuje pet glasov nepovezanih poslancev.
