Tiskane izdaje
Ljubljana- Predsednik državnega zbora Gregor Virant meni, da so parlamentarci naredili »pomemben premik« in našli najmanjši skupni imenovalec glede zaostritve referendumske zakonodaje. Kljub temu je še vedno nekaj nerešenih vsebinskih vprašanj.
»V Sloveniji smo doslej imeli preveč referendumov. Pogosto so se razpisovali o manj pomembnih temah in jih uporabljali kot orožje za politično obračunavanje ter spodkopavanje reform. Zdaj pa smo v času, ko si tega ne moremo več privoščiti, na kar nas ne nazadnje opozarja tudi OECD,« je po sestanku vodij poslanskih skupin poudaril Virant. Predlog, ki za uveljavitev potrebuje najmanj 60 glasov podpore, ima še naprej podporo SD, DL, Desusa, SLS in poslancev manjšin (skupaj 30 glasov). Ključni korak je naredila SDS (26 glasov), ki se je na torkovem vrhu stranke odločila, da bodo prihodnjo sredo, ko bo predsednik DZ uradno sprožil zakonski postopek, dostavili ustrezno število poslanskih podpisov.
Poleg postopka spreminjanja ustave bo izvedeno tudi spreminjanje zakona o referendumu in ljudski iniciativi, v katerem bodo poskušali poslanci vstopne pogoje za razpis referenduma s sedanjih 2500 na ulici zbranih podpisov zaostriti na 10.000 na upravnih enotah overjenih podpisov volivcev in tako zagotoviti še štiri manjkajoče glasove NSi.
»Naredili smo pomemben premik. Nič nismo delali na silo ali prehitro, pomembno pa je tudi, da smo se o nečem vendarle sposobni dogovoriti prek zidu opozicija–koalicija,« je bil po današnjem načelnem dogovoru za ustavne spremembe referendumske zakonodaje zadovoljen predlagatelj Gregor Virant.
Vodje poslanskih skupin so torej dosegli načelno soglasje o besedilu, ki ga objavljamo v grafiki. To bo do srede še počakalo na podpise poslancev največje koalicijske stranke SDS, potem pa se bo tudi uradno začel postopek spreminjanja ustave. Še vedno pa je vprašanje, kako se bodo parlamentarci dogovorili glede zahteve NSi, ki kot pogoj za svojo podporo postavlja 10.000 overjenih glasov volivcev za sprožitev referenduma.
V SDS, SD, DL in SLS so opozorili, da takšna številka pomeni razmeroma visok »vstopni prag«, zato bo zakonska meja še stvar pogajanj. Ta bo vodil vodja najmanjše poslanske skupine v DZ Matej Tonin, ki je o možnosti kompromisa dejal, »da se bodo morale druge stranke pač odločiti, kako močno potrebujejo štiri poslanske glasove NSi, da bodo ustavne spremembe sprejete«. Vsi sogovorniki se sicer strinjajo, da bi bilo podpise volivcev dobro preverjati s pomočjo upravnih enot, da bi se tako izognili zapletom z verodostojnostjo, kakršne smo pred kratkim videli v primeru predlagateljev referenduma o TEŠ6.
Zaostrene pogoje za razpis referenduma podpira tudi pravnik Miro Cerar, a ti vendarle ne smejo preveč omejiti ene temeljnih ustavnih pravic, opozarja. Predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti se strinja, da je bil omenjeni demokratični institut v preteklosti pogosto zlorabljen, pri podrobnejših vsebinskih komentarjih pa ostaja zadržan. »Dokler predlog ni vložen, o njem nima smisla dosti razpravljati, saj se o tem razpravlja že zadnjih deset let brez kakršnega koli rezultata,« ostaja realen Cerar.
