Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanske skupine so po pisanju STA neenotne glede podpore rebalansu letošnjega državnega proračuna, s katerim želi vlada ob pričakovanem izpadu prihodkov za 365 milijonov evrov za enako višino oklestiti porabo. Kot sta napovedili stranki SLS in SNS, bodo glasovali proti, podporo rebalansu pa so izrekli v Zares, SD in LDS ter nepovezani poslanci. Medtem so v Desus še neodločeni.
Križanič o rebalansu: Znamo obvladovati stroške
Finančni minister Franc Križanič je na današnji izredni seji DZ dejal, da z rebalansom državnega proračuna dokazujemo, da znamo obvladovati stroške. Pomembno je, da se primanjkljaj kljub znižanim prihodkom ohranja na načrtovanih 4,6 odstotka BDP, da se zadolževanje ne povečuje in da se z njim sledi zavezam iz pakta o stabilnosti in rasti, je po poročanju STA povedal finančni minister.
Po besedah Križaniča vlada predlaga rebalans predvsem s ciljem nadaljevati s politiko zagotavljanja javnofinančne stabilnosti. Proračunski prihodki bodo letos manjši od načrtovanih, je pojasnil.
Pahor: Finančni položaj trenutno obvladljiv, a smo na zgornji meji
»Kot predsednik manjšinske vlade, zavedajoč se, da nimam vnaprejšnje podpore, vas prosim, da ta rebalans sprejmete ter državi omogočite, da še naprej aktivno vodi svojo fiskalno politiko,« je ob začetku obravnave predloga rebalansa pozval tudi premier Borut Pahor. Navzočim je dejal, naj iz dolga države ne naredijo političnega problema.
S sprejemom rebalansa bi primanjkljaj in javni dolg obdržali na vajetih, hkrati pa dali mednarodnim finančnim trgom sporočilo, da Slovenija obvladuje svoje stroške, je dejal Pahor. Spomnil je, da je zavrnitev pokojninske reforme na junijskem referendumu prvič pomembneje vplivala na položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih. Ti zaenkrat po njegovih ugotovitvah sicer še vedno dovolj ugodno gledajo na našo državo.
Finančni položaj je trenutno obvladljiv, meni Pahor, tako pri proračunskem primanjkljaju kot širšem dolgu države, a se po njegovem pri obeh gibljemo na zgornji meji. »Proračunskega primanjkljaja v višini več kot pet odstotkov BDP si ne moremo privoščiti in s tem rebalansom si želimo doseči točno to. Prav tako si želi vlada dolg zadržati pod 45 odstotki BDP.«
Kot je še poudaril predsednik vlade, je za našo državo izrednega pomena, da ostane v območju skupne valute: »Nobeno od naših ravnanj ne sme ogroziti našega obstoja v območju evra.«
