Tiskane izdaje
Ljubljana - Premier Borut Pahor je danes sestavil ekipo ministrskih kandidatov, ki jo bo v četrtek uradno poslal v parlament in na katero bo vezal zaupnico. Od prvotne, javnosti neuradno že znane ekipe, sta se v zadnjem trenutku zgodili dve spremembi. Ksenija Globokar, najresnejša kandidatka za ministrico za javno upravo (MJU), je kandidaturo iz osebnih razlogov zavrnila. Pač pa je, po naših podatkih, ponudbo sprejela Zdenka Vidovič, pred kratkim upokojena pooblaščena državna revizorka in od leta 2001 ena od dveh namestnic predsednika računskega sodišča.
Po neuradnih podatkih je še vedno negotova kandidatura Jožefa Školča za ministra za kulturo. Školč namreč meni, da bi bil ob tako radikalnih rezih v proračun za kulturo, kot so predvideni v rebalansu proračuna za prihodnje leto, neke vrste »grobar« slovenske kulture. Toda ministrstvo za finance v popravke, s katerimi bi to področje vendarle dobilo več denarja, ni privolilo. Zato je najožji vrh SD kot najresnejšega kandidata – če si Školč do danes ne bo premislil ali če premier in finančni minister ne bosta popustila pri predlogu rebalansa proračuna – določil poslanca SD Sama Bevka. Leta 2000 ga je ta stranka že predlagala za ministra za kulturo v takratni Drnovškovi vladi. Poslanka Majda Potrata, ki je bila neuradno »druga v vrsti« za Školčem, pa se za prestop v ministrsko funkcijo ni odločila.
Pahor bo ekipo predstavil v četrtek
Preostala imena kandidatov po neuradnih podatkih ostajajo ista, kot smo jih mediji že večkrat objavili: Tomaž Orešič (LDS) za ministra za gospodarstvo, Borut Janc (LDS) za notranje ministrstvo in Tamara Lah Turnšek (SD) za ministrico za visoko šolstvo, znanost in razvoj.
O Pahorjevem predlogu bosta v sredo s odločala predsedstvo SD in izvršni odbor LDS. Pahor bo ekipo predstavil v četrtek, parlament pa bo o njej, hkrati pa tudi o zaupnici vladi, predvidoma odločal na seji, ki se bo začela 19. septembra. Peterica kandidatov se bo pred tem predstavila v pristojnih parlamentarnih odborih, za zdaj pa niti predlog ministrov niti vlada nimajo zagotovljene poslanske večine.
Školč ne komentira
Ministrstvo za kulturo je očitno eden najbolj vročih stolov v vladi, saj je Jožef Školč, ki je že pred časom privolil v vodenje tega resorja, očitno ugotovil, da bi imel prihodnje leto zaradi radikalnega varčevanja zvezane roke. Vendar premier in minister za finance za zdaj nočeta privoliti v njegovo zahtevo, da bi v rebalansu proračuna pustili več denarja za kulturne programe.
Jožef Školč govoric ni komentiral. Zanikal je, da se je odpovedal ministrski kandidaturi, ker bi ta resor dobil tako malo denarja, da bi kulturne vsebine v času njegovega vodenja ministrstva začele življenjsko hirati. Dejal nam je le, da »napačno špekuliramo«, in večkrat poudaril, da je ključna odločitev mandatarja. A na naše vprašanje, da brez njegove privolitve niti mandatar ne more sprejeti te odločitve, ni pojasnil, kako je z njegovim soglasjem na kandidaturo.
Vsekakor pa bi bil njegov argument na mestu. Kulturni resor je namreč resnično v hudi finančni stiski. Ministrstvo za kulturo je s sprejetim proračunom za leto 2011 dobilo okoli 215 milijonov evrov in je na tej podlagi načrtovalo vse svoje kulturne programe, projekte, politike in investicije.
Na robu preživetja?
Drastični posegi v finančno zaledje ministrstva za kulturo so problematični zato, ker gre približno polovica proračuna za plače zaposlenih v javnih zavodih, skladu in agencijah, arhivu kot organu v sestavi ter na ministrstvu. Varčevanje torej posega v preostalo polovico proračuna, v programe.
Ministrica za kulturo Majda Širca je že junija opozorila, da je zmanjšanje za 38 milijonov evrov, kolikor je znašal prvi načrt rebalansa proračuna za prihodnje leto, nesprejemljivo in pomeni konec kulture. To pomeni, da bi morali javni zavodi, ki se financirajo iz državnega proračuna, zmanjšati delež za splošne in programske stroške, negotova bi bila, denimo, izpeljava že izbranega javnega razpisa za pluralizacijo medijev. Projekt Evropske prestolnice kulture menda ne bo ogrožen, vendar organizatorji ne morejo upati na nobena dodatna sredstva. Posnet ne bi bil noben slovenski film, ustavljene bi bile investicije v kulturno infrastrukturo, sofinanciranje že odobrenih občinskih investicij in mednarodni projekti. Zdaj je številka menda manjša; kulturnemu resorju naj bi namreč vzeli »le« 19 milijonov evrov, a kljub temu je to korenito krčenje, zaradi katerega nov minister za kulturo v resnici ne bo imel lahke naloge.
