Protikorupcijsko orodje za nadzor javnih uslužbencev

Ljubljana – Do zakonskega roka, ki je bil 5. junija 2012, je načrt integritete oddalo 1690 od 1894 evidentiranih zavezancev. Nekateri so načrt oddali po izteku zakonskega roka, so sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije. Kršiteljem grozi plačilo globe od 400 do 4000 evrov.

Načrt integritete je dokument, v katerem je ocenjena izpostavljenost posameznih subjektov korupcijskim tveganjem. Sprejeti so ga dolžni vsi državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in javni skladi. Vsi zavezanci morajo obvezno oceniti možnost korupcije pri tveganjih, ki jih ureja zakon o preprečevanju korupcije, v zvezi s prejemanjem daril, nasprotjem interesov, omejitvami poslovanja, nezdružljivostjo, lobiranjem in zaščito prijaviteljev. Na podlagi vseh ugotovitev morajo zavezanci sestaviti register tveganj koruptivnih, protipravnih ali neetičnih dejanj ter določiti ukrepe za njihovo obvladovanje.

Nekateri so načrt oddali, nekateri pa ne

Načrt integritete so v celoti oddali inšpektorati, samostojni in neodvisni državni organi, sodišča, tožilstva, upravne enote, univerze, fakultete in višje šole ter bolnišnice. Med zavezanci, ki načrta integritete niso oddali do zakonskega roka, sta dve vladni službi, 18 občin, trije javni skladi, sedem agencij; med javnimi zavodi pa en inštitut, trije zdravstveni zavodi, trije zdravstveni domovi, ena lekarna, dve ljudski univerzi, 15 srednjih šol, 41 osnovnih šol, štirje vrtci, trije dijaški in študentski domovi, osem glasbenih šol, dve knjižnici, en varstveno-delovni center, en center za socialno delo, šest domov za ostarele, 11 muzejev, galerij, gledališč, arhivov in parkov, 12 javnih zavodov za šport in 55 drugih javnih zavodov.

»Načrti integritete pomenijo pomembno protikorupcijsko orodje vsake institucije, zato komisija najprej sledi cilju, da se to orodje pri zavezancih čim prej uvede, šele v naslednjem koraku se bo poslužila sankcij,« so sporočili iz komisije. »Večina načrtov integritete je sicer formalno skladna s smernicami, kar pa posameznim načrtom integritete še ne daje zadostne kakovosti. Le-ta je odvisna od resnosti pristopa in prevzema odgovornosti zaposlenih, da k pripravi načrta integritete pristopijo proaktivno in ga s ciljem obvladovanja korupcijskih tveganj ter kot orodje krepitve integritete posameznikov in institucije tudi aktivno uporabljajo.«

Odprta telefonska številka zaradi velikega zanimanja

Za izdelavo načrtov integritete je komisija pripravila predavanja in delavnice, za zavezance pa je odprla tudi telefonsko linijo, saj je bilo zanimanje veliko. Zavezanci so sledili priporočilom komisije v zvezi s tem, katera so tista področja dela oziroma z njimi povezana tveganja, ki jim morajo nameniti še posebno pozornost.

Komisija se zaveda, da načrti integritete pomenijo novost, s katero želi zakonodajalec razširiti odgovornost za krepitev integritete v javnem sektorju. V nadaljevanju bo komisija primerjala vsebino načrta integritete še z ugotovitvami svoje službe za nadzor in preiskave ter podala svoje mnenje, kako naj tveganja, ki jih niso zaznali, vključijo v načrt integritete in uvedejo ukrepe za njihovo obvladovanje. S tem se v vsakdanji praksi komisije načrti integritete uporabljajo tudi kot dodatno kontrolno orodje pri obravnavi kršitev dolžnega ravnanja zaposlenih v javnem sektorju.

Kako so se – oziroma se bodo – zavezanci odzvali na nadaljnje predloge in priporočila, ki jih komisija zavezancem posreduje po pregledu načrtov integritete, pa za zdaj ne morejo oceniti, saj pregledi načrtov integritete na komisiji še potekajo.