Reforma pripravljena, sindikati v nizkem startu

Novosti na trgu dela: enotne pogodbe za nedoločen čas, tri obdobja zaposlitve, posegi v odmor za malico niso predvideni.

Objavljeno
28. avgust 2012 22.33
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika
Ljubljana – Po reformi trga dela bo koalicija kmalu začela politično usklajevati tudi pokojninsko reformo. Ko bosta usklajeni, se bodo začela pogajanja s socialnimi partnerji. Na ministrstvu za delo pričakujejo, da bi se to lahko zgodilo že do konca septembra, sindikati pa dvomijo o tem.

Ena bistvenih novosti v vladnem predlogu reforme trga dela je uvedba enotne pogodbe za nedoločen čas, ki bi postala pravilo, postopno pa bi, po oceni pripravljavcev, zaprla prepad neenakih možnosti in pravic na trgu dela; med dobro zavarovanimi zaposlenimi za nedoločen čas in med predvsem mlajšimi zaposlenimi, z malo pravicami. Takšna pogodba bi predvidela tri obdobja zaposlitve: poskusno, prilagoditveno obdobje in obdobje stabilnosti. V poskusnem obdobju, trajalo bi nekaj mesecev, bi delodajalec precej preprosto lahko prekinil pogodbo, v zadnjem obdobju pa je brez razloga delavcu ne bi več mogel odpovedati. »Cilj, zmanjšanje segmentacije na trgu dela, podpiramo, a vprašanje je, ali je ta pot, enotna pogodba o zaposlitvi, prava,« meni eden ključnih akterjev Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Zveza je skupaj s študentskimi organizacijami prejšnji mandat že ustavila del reforme trga dela, to je malo delo, previdni pa so tudi tokrat. Največji sindikati so že jasno napovedali, da posegov v plačani odmor za malico, dodatke za delovno dobo in vsebinsko širitev razlogov za odpuščanje ne bodo dovolili. »O spremembah pri postopkih odpuščanja pa se lahko pogovarjamo,« pravi Zorko.

Najprej bo odločala koalicija

Še pred pogajanji se bo o vsebini reform najprej uskladila koalicija, kjer ne pričakujejo večjih zapletov. Poslanec NSi Matej Tonin pravi, da roka, do kdaj naj bi se to zgodilo, niso postavili. Vsebino bodo pred tem pretehtali tudi v strankah, zato je o končni vsebini reform še prezgodaj govoriti. Del opozicije (SD) je že napovedal, da reforme podpira, a ne kakršnih koli.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole pravi, da se socialni partnerji strinjajo, da je reforma – dejansko gre za prenovljen zakon o delovnih razmerjih – nujna, formalni začetek pogajanj pa pričakuje okrog 15. septembra, kar naj bi bilo tudi v načrtu ministra za delo Andreja Vizjaka. Smole bi končno podobo reform oblikoval na delovni skupini ekonomsko-socialnega sveta in to »z največjo dinamiko in za zaprtimi vrati.« V združenju nasprotujejo predlogu ministrstva, da bi z reformo omejili število pogodb za določen čas, prav tako uvajanju odpravnin za to obliko delovnega razmerja. Do predloga enotne pogodbe o zaposlitvi pa se v združenju še niso enotno opredelili.

Sindikati so do reforme zadržani

Večji pogajalski zalogaj bodo za vladajočo koalicijo – tako kot za prejšnjo – sindikati. V sindikalni centrali Pergam bodo izhodišča reform uradno ocenili danes. Generalni sekretar Jakob Počivavšek pravi, da so do enotne pogodbe zelo zadržani. »Pri tem konceptu ni jasno, kaj bo z drugimi negotovimi oblikami dela, kot je študentsko delo, in avtorskimi ter podjemnimi pogodbami. Če ne uredimo tudi tega, bo takšnih oblik dela še več,« meni Počivavšek.

Pri tem tudi v Pergamu ostro nasprotujejo posegom v plačani odmor za malico, v dodatek za delovno dobo, bolj natančna pojasnila pa pričakujejo tudi o tem, kako bo deloval odpravninski sklad. Osnutek reforme bodo skozi pogajalski proces za socialne partnerje in za koalicijo najbolj sporne vsebine še popravljali.

Pripravljavci reform pravijo, da se postopkovno bolj mudi s pripravo pokojninske reforme, ki lahko začne veljati 1. januarja, kasneje pa, zaradi številnih sprememb v obstoječih pokojninskih izplačilih, šele sredi poletja. Reforma trga dela lahko začne veljati takoj. Načrt koalicije je, da bi bili obe reformi uveljavljeni do konca leta ali vsaj zgodaj spomladi.

Polonca Končar: Nižanje odpravnin ni reforma

Profesorica Polonca Končar z ljubljanske katedre za delovno in socialno pravo meni, da so spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih (ZDR) potrebne. To je potrdila praksa. »Vprašanje pa je, ali je potrebna reforma sistema. Najbolj 'reformno' bi ravnali, če bi začeli spoštovati to, kar ZDR že določa. O reformi bo utemeljeno govoriti, če bo uveljavljena sicer teoretično sporna ideja o enotni pogodbi o zaposlitvi. Krajšanje odpovednih rokov ali zniževanje odpravnin zame ne pomenita reforme. Prav gotovo pa pomenita poseg v pravice in vodita v kršitev mednarodno prevzetih obveznosti države. Dopuščam, da bosta lahko vplivali na situacijo na trgu dela, vendar pa ni nobene garancije, da se bo to zgodilo avtomatično.«