Ljubljana – Osnutek reforme trge dela, ki nam ga je uspeli pridobiti, predvideva posege v dva ključna zakona: o delovnih razmerjih in urejanju trga dela. Minister za delo Andrej Vizjak bo pogajanja o reformi s socialnimi partnerji začel v petek. Če bo obveljal predlog vlade, je pričakovati nižje odpravnine in krajše odpovedne roke.
Med ključnimi rešitvami novega zakona o delovnih razmerjih je nov koncept enotne pogodbe za nedoločen čas. Ta predvideva petmesečno poskusno delo, ko delodajalec brez razloga lahko odpove pogodbo, odpovedni rok bi bil 14 dni. V nadaljnjem obdobju – do 24 mesecev – lahko delodajalec pogodbo odpove redno ali izredno, in sicer zaradi poslovnih ali krivdnih razlogov, zaradi nesposobnosti ali nastale invalidnosti.
Reforma odpravlja določne formalnosti, ki jih mora delodajalec izpolniti, preden pogodbo odpove: ni mu treba več iskati drugega delovnega mesta v podjetju. Teh formalnosti delodajalcu ne bi bilo treba izpolnjevati tudi pri zaposlitvi, ki traja več kot dve leti. V tem obdobju se odpovedni rok postopno daljša za vsake tri mesece zaposlitve, največ pa lahko znaša 90 dni. Spremembe so predvidene tudi pri višini odpravnine; ta bi se po predlogu vlade znižala na petino osnovne plače za vsako leto pri delodajalcu.
Reforma predvideva posege tudi v odmor za malico, ki so že razburili sindikate; tudi koalicija ministru predlaga, da ta ukrep umakne. Po trenutnem predlogu se odmor ne bi všteval v delovni čas, plačilo pa bi se prepustilo ureditvi v kolektivnih pogodbah. Tudi drugi zakonski poseg vlade na trg dela prinaša nekatere – za sindikate sporne vsebine. Denarno nadomestilo za brezposelne bi bilo – v prvih treh mesecih prejemanja – znižano z 80 na 70 odstotkov osnovne povprečne plače iz zadnjih osem mesecev zaposlitve. Reforma bi skrajšala tudi čas prejemanja nadomestila za brezposelne – na največ 18 mesecev.
Predlog posega tudi v možnost začasnih in občasnih del za brezposelne in upokojence. Podoben poskus nekdanjega ministra Ivana Svetlika z malim delom so sindikati in študentske organizacije ustavili z referendumom. Te vrste dela bi – kot pri malem delu – po novem lahko opravljali tudi brezposelni in upokojenci – največ 60 ur na mesec in za najmanj 3,36 evra plačila na uro.