Reorganizacijo MNZ mora potrditi le še vlada

Notranje ministrstvo naj bi zmoglo brez prenehanja delovnih razmerij in odpravnin.

Objavljeno
26. junij 2012 21.53
Dejan Karba, notranja politika
Dejan Karba, notranja politika

Ljubljana – V drugi fazi sprememb organizacijske strukture upravnega dela notranjega ministrstva je zaradi združevanja s pravosodnim ministrstvom predvidena ukinitev 12 organizacijskih enot in 55 delovnih mest. Z ministrstva za notranje zadeve (MNZ) opozarjajo, da je vseh 55 delovnih mest nezasedenih.

MNZ je zaradi uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi, ki je na novo opredelil ministrstva in njihova delovna področja, prevzel del delovnega področja ministrstva za pravosodje: organizacijo in status državnega tožilstva ter urada vlade za narodnosti.

V prvi fazi sprememb organizacijske strukture ministrstva sta bili sestavljeni dve organizacijski enoti: direktorat za državno tožilstvo in služba za narodnosti kot samostojna organizacijska enota na ministrstvu. Poleg tega sta se v direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo združila direktorat za upravne notranje zadeve ter direktorat za migracije in integracijo. Spremembe so bile uveljavljene s spremembo akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter nazivih na notranjem ministrstvu, ki je začela veljati s 1. aprilom letos.

Prerazdrobljena kadrovska služba na MNZ

V drugi fazi sprememb organizacijske strukture upravnega dela MNZ je zaradi ukinjanja in združevanja predvidena ukinitev 12 organizacijskih enot in 55 delovnih mest. Neuradno nam je uspelo izvedeti, da se bo 12 ukinjenih enot združilo v večje oddelke, gre pa predvsem za kadrovsko službo, ki je po besedah nekaterih zaposlenih na notranjem ministrstvu zdaj razdrobljena na preveč raznih oddelkov. Ti naj bi se, kot že omenjeno, združili.

Brez organov v sestavi (brez policije in inšpektorata za notranje zadeve) je na MNZ zaposlenih okrog 700 ljudi (po uradnih podatkih jih je bilo konec aprila 704), z novo sistematizacijo pa se njihovo število zmanjšuje za 55. Po besedah Alenke Klepač z notranjega ministrstva je pri tem zagotovo treba poudariti, da se je od 1. januarja letos do danes upokojilo šest uslužbencev, na dan, ko je začel veljati zakon o uravnoteženju javnih financ (30. maja letos), pa izpolnjuje pogoje za upokojitev 24 uslužbencev. Tem bo do konca prihodnjega meseca, kot poudarjajo na MNZ, praviloma prenehalo delovno razmerje. Klepačeva je še zatrdila, da zaradi združevanja ministrstev in ukinjanja direktoratov ter posledične ukinitve delovnih mest na notranjem ministrstvu nobenemu javnemu uslužbencu ni prenehalo delovno razmerje, zaradi reorganizacij oziroma sprememb organizacijske strukture pa ministrstvu prav tako ni bilo treba izplačati odpravnin.

Na MNZ so nam razložili, da je druga faza reorganizacije notranjega ministrstva v celoti usklajena s policijskim sindikatom in je kot prva v postopku sprejetja v vladi. Podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek je usklajenost reorganizacije potrdil in dodal, da »kar se tiče ministrskega dela v reorganizacijskih aktih, za zdaj razen nekaj manjših popravkov iz naslova sistematizacije nismo našli ničesar spornega«.

Policija šele jeseni oziroma prihodnje leto

Poleg navedenih sprememb je v okviru reorganizacije notranjega ministrstva v načrtu še projekt reorganizacije policije na državni in regionalni ravni (tako imenovane kaskade). Glavni cilj projekta, ki je zdaj v izvedbeni fazi, je povečanje delovnih mest v operativi. Projekt, ki se bo končal predvidoma šele jeseni ali najverjetneje celo prihodnje leto, po besedah nekaterih policijskih sindikalistov lahko pomeni prvi projekt, zaradi katerega bo posledično lahko kakšen policist tudi izgubil službo – če seveda ne bo podpisal premestitve, ki jo bodo zahtevale kaskade.