Koliko lahko pomaga razprava poslancev o primeru »koroške deklice«?

Vprašanje, zakaj si policija pri iskanju deklice ne pomaga z objavo fotografije, je ostalo brez odgovora.

Objavljeno
04. oktober 2011 12.10
Posodobljeno
04. oktober 2011 12.25
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika

Ljubljana – Policija in tožilstvo nista oziroma ne opravljata ustrezno svojega dela, se strinjajo prav vsi vpleteni v primer koroške deklice. Ob današnji nujni seji parlamentarnega odbora za notranjo politiko pa se je postavljalo predvsem vprašanje, ali so poslanci tisti, ki so poklicani, da razpravljajo o konkretnem primeru in postopkih.

Starši so se razšli, potem ko je sodišče dodelilo materi triletno hčer, je njen nekdanji partner obtožil materinega očeta spolne zlorabe deklice, zato punčke ni hotel izročiti. Sodišče je zavrglo sum zlorabe, a mati že več kot eno leto ni videla deklice, od marca pa uradno nihče ne ve, kje je. Zaradi suma odvzema mladoletnega otroka je oče že več kot tri mesece v priporu.

Miro Petek (SDS), ki je dal pobudo za sklic seje, je prepričan, da parlament lahko prispeva k razrešitvi problema. »Ker organi pregona in pravosodja niso naredili, kar bi morali, lahko v parlamentu razpravljamo o tem, ali je zakonodaja ustrezna in v kakšni smeri jo je treba spremeniti,« je pojasnil Petek. Na pripombo, da je dekličina mati prosila, naj se njena osebna tragedija ne politizira, je Petek odgovoril, da so poziv upoštevali in sejo zaprli za javnost.

Poslancem nekdanje koalicije se ni zdelo primerno razpravljati, vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je sejo ocenil kot »plenjenje človeških tragedij s strani politike« in opozoril, da gre razprava v smeri polarizacije in ustvarjanja dveh taborov navijačev.

Kako policija išče deklico?

Da parlament ni pravi naslov za razreševanje, je pritrdil tudi Tone Dolčič iz urada varuha človekovih pravic. Hkrati je izpostavil, da nihče ne ve, ali je otrok živ in zdrav. »Vemo pa, da so mu kršene temeljne pravice. Nima stika niti z materjo, niti z očetom, niti z vrstniki.

Ne vemo, v kakšnem okolju živi, kako je zdravstveno oskrbljen, kako se socializira. Narediti bi morali vse, da ga zaščitimo,« je izjavil Dolčič in dodal, da zakon o kazenskem postopku policiji in tožilstvu daje možnost, da bi objavili razglas s sliko in podatki. »Če je otrok skrit v Sloveniji, bi to verjetno pripomoglo, da ga najdemo, vendar na očitek, da tega niso objavili, nismo dobili odgovora,« je pristavil Dolčič. Pobude varuhovega urada za mediacijo v tem primeru niso bile uspešne.

Odvetnik dekličine matere Miran Kos je prav tako izrazil dvom, da bi parlamentarna razprava lahko zadevo premaknila. O razpravi pa je povedal, da je bilo »medsebojno obleganje leve in desne strani«.

Oče zagotavlja, da je otrok v redu

Zastopnik dekličinega očeta Matic Munc meni, da ni bilo veliko posluha za njihove argumente, se mu pa zdi prav, da se politika opredeli do vseh nepravilnosti, ki so jih po njegovem mnenju izvajali javni uslužbenci. Zagotovil je, da ne ve, kje je deklica, in da zadnje čase ni bil v stiku z njo, vendar zaupa očetu, da je z njo vse v redu.

Predstavniki tožilstva in sodstva se seje niso udeležili, ker menijo, da ni ustrezno tako razpravljati o odprtih zadevah, je pa vabljenim na odbor napisala pismo tožilka Aleksandra Štiblar, ki je na slovenjegraškem tožilstvu na začetku vodila postopek, zdaj pa je zaposlena na tožilstvu v Velenju. Po besedah Mira Petka daje njeno pismo »nove momente tej zgodbi in kaže na to, da so bile v primeru določene nedoslednosti«.

Aleksandre Štiblar nam ni uspelo priklicati, je pa pred meseci objavila komentar na Facebooku, češ da ji je slabo zaradi odločitve njenega naslednika pri primeru, da ovrže sum zlorabe. Vodja slovenjegraškega tožilstva Jelka Štumberger Mlakar se je odzvala z besedami, da se je Aleksandra Štiblar kot neodvisna tožilka ukvarjala z zadevo povsem samostojno: »Njeno delo je po odhodu na drugo tožilstvo pod enakimi pogoji nadaljeval z enakimi pooblastili neodvisno in samostojno drug okrožni državni tožilec.«