Stanovnik: Individualni računi niso smiselni

Ljubljana – Uvedba informativnih individualnih računov, ki jo v pokojninski reformi napoveduje vlada, ni smiselna, saj je osnova za pokojnino izplačana plača, ne pa plačani prispevki, je pojasnil dr. Tine Stanovnik, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Kaj so individualni pokojninski računi?

Individualne račune uvajate, če nameravate spremeniti javni pokojninski sistem v NDC, ki je ena od različic javnega pokojninskega sistema, kakor sta tudi točkovni, ki ga ima večina Evrope, ali klasični Bismarckov, ki ga imamo mi, Avstrija in Madžarska. Sistem NDC (Notional Defined Contribution), ki so ga uvedli na Švedskem, Poljskem, v Latviji in Italiji, pomeni, da je pokojnina osnovana zgolj na prispevkih in da se ti med delovno dobo kumulirajo na vašem računu. Država priznava na te prispevke neko obrestno mero. Je pa vseeno navidezno, ker sistem temelji na sprotnem prispevnem kritju; prispevki, ki jih plačate, gredo v pokojnine, račun pa je za to, da evidentira obveznost države do vas.

V NDC so nujno potrebni individualni računi oziroma podatki o plačanih prispevkih, ki so podlaga za pravice, v drugih sistemih – točkovnem in klasičnem Bismarckovem – pa je bistven podatek za določanje pokojnine vaša plača oziroma dohodek. Na Zpizu imajo evidentirane vse vaše dohodke, nimajo pa podatka o prispevkih. Izplačilo plače je za Zpiz dovolj za računanje. Uvajati račune s podatki o prispevkih je smiselno le, če nameravate spremeniti sistem v NDC, sicer pa ne. To je, kot da bi zidali železniško postajo tam, kjer ni nobenega tira.

Na ministrstvu pravijo, da gre le za evidenco posameznika.

To je nesmiselno. Ker v zakonu piše, da čeprav prispevki niso bili plačani, zadošča dokazilo o izplačanih plačah in Zpiz to obravnava, kot da so bili plačani prispevki.

Zakaj nasprotujete uvedbi NDC pri nas?

Najprej zato, ker nima solidarnostnega elementa. Drugi razlog je, da je treba potem popolnoma na novo urediti vse, kar je povezano s pokojninskim sistemom. Poljska je, denimo, potrebovala deset let, da je uredila invalidsko zavarovanje. Zagotavljam vam, da to daleč presega tehnične in administrativne sposobnosti ministrstva za delo in pokojninskega zavoda. Če ne upoštevate ideološke opredelitve do solidarnosti, je naloga prezahtevna, saj je treba posebej urediti invalidsko zavarovanje, družinske in vdovske pokojnine. NDC pokriva samo starostne pokojnine za normalno populacijo, posebej pa je treba najti rešitve za starostne pokojnine za policiste, vojake, rudarje in podobno.

Na Poljskem so po uvedbi NDC na slabšem ženske. Zdi se, da je Švedska tako rekoč edina država, kjer sistem deluje.

Čeprav je zdaj v krizi morala tudi Švedska uvesti neke korekcije, se zdi, da tam deluje. Ampak na Švedskem ali v Švici deluje vse. Tam bi najbrž še komunizem dobro funkcioniral. Če država ni dobro urejena, lahko uvajate, kar hočete, pa ne bo dalo rezultatov.

Kakšna bi bila možna rešitev za naš pokojninski sistem?

Zakon, ki je na referendumu ni bil podprt, je bil zelo blizu točkovnemu sistemu. Naš sistem ima zelo velik problem – da vstopne pokojnine drsijo. Način izračuna je tak, da novi upokojenci vstopajo v sistem pod vse slabšimi pogoji. Ne zaradi nizkih odmer, temveč ker je izračunavanje takšno, da jih močno prizadene. Padli zakon je predlagal stabilizacijo, da je odmerni odstotek določen kot 60 odstotkov vaše plače za 40 oziroma 38 let dela. To je bil zelo velik korak, ki pa je bil popolnoma spregledan. Če se bo Ropova reforma iz leta 1999 nadaljevala, se bodo vstopne pokojnine tako zelo znižale, da bo celotna upokojenska populacija postala problem.