Tiskane izdaje
Ljubljana – »Množično smo se zavzeli za spoštovanje materinstva in očetovstva ter spoštovanje otrokove potrebe, da ima skrbna in ljubeča mamo in očeta,« so na spletni strani Civilne iniciative za družino in pravice otrok zapisali pobudniki referenduma o družinskem zakoniku, potem ko so v samo dveh dneh, po lastnih navedbah, zbrali 25.000 podpisov podpore. Predvidoma v 25 dneh bi morali ustavni sodniki sporočiti, ali bodo dovolili nadaljevanje zbiranja podpisov in referendum. Pravni strokovnjaki so si edini, da je težko napovedati, kako bodo odločili. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer menijo, da bi z odložitvijo uveljavitve in morebitno zavrnitvijo družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice, so se pri argumentaciji o presoji ustavnosti oprli predvsem na 14. člen ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom ne glede na osebne okoliščine, in 63. člen ustave, ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti.
»Pri referendumih se vselej presoja dejanski namen predlagatelja, čeprav ni jasno artikuliran. Eno je objektivno vprašanje, o čem naj bi se odločalo na referendumu, drugo pa, kaj želi predlagatelj doseči. Ustavno sodišče se pri obeh vpraša, ali lahko govorimo o protiustavnem namenu – torej ali bi šlo za nedovoljeno odločanje o vsebini, o pravicah ali svoboščinah določene skupine ljudi. To je ključno, ker je več kot očitno, da predlagatelje referenduma najbolj moti možnost, da bi istospolni pari lahko posvojili otroka, ob tem pa tudi vprašanje zakonske zveze. Različno poimenovanje partnerskih zvez še ne pomeni kršitve ustave. Pri posvojitvah je narava vprašanja precej drugačna in je tipično pravna,« je pojasnil ustavni pravnik dr. Andraž Teršek.
Po njegovem mnenju sodišče ne bo imelo lahke vloge. »Referendum je lahko protiustaven, če njegovi predlagatelji hočejo preprečiti istospolno usmerjeni osebi, da bi bila posvojitelj otroka. Po drugi strani pa je zakon lahko protiustaven zato, ker ne omogoča, da bi se istospolni par potegoval za otroka in bi druga stran lahko zahtevala njegovo ustavno presojo,« je prepričan Teršek.
Obramba manjšine pred večino
Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika prof. dr. Lojzeta Udeta tega referenduma ne bi smeli dovoliti. »Ali bo ustavno sodišče to storilo, bomo videli. V odločbi, ki se nanaša na pokojninsko reformo, so ustavni sodniki zavzeli precej restriktivno stališče pri napovedovanju, kako bodo obravnavali podobne pobude za prepoved referenduma – naj se ne prepove, kadar stališče ni v neposrednem nasprotju s kako odločbo ustavnega sodišča ali eksplicitno ustavno normo,« je dejal Ude. »Ustavno sodišče je tisto, ki naj brani manjšino pred večino, ker je ta velikokrat diskriminatorna.«
Tudi prof. dr. Rajko Pirnat s pravne fakultete v Ljubljani si ne upa napovedati izida, ker je, po njegovih besedah, zadeva dvorezna. »Po praksi ustavnega sodišče se določila zakona o referendumu razlaga tako, da je treba izkazati, da je veljavni zakon neustaven in da sprejeti novi zakon to odpravlja, kar pa pomeni, da bi že zdaj morale biti neustavne posledice. Druga možnost pa je, da bi v zahtevi za ustavno presojo izkazali, da bi bila že referendumska kampanja v nasprotju s 69. členom ustave, ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti. Težko je z gotovostjo reči, da bi sama kampanja spodbudila nestrpnost,« je razmišljal Pirnat. »Če bodo sledili praksi, ki so jo oblikovali, ne bodo prepovedali referenduma. Prepovedati referendum je problem, ker je ustavna pravica. Za to morajo biti utemeljeni predlogi,« je strnil Pirnat.
