Bo nov spominski dan razdelil slovensko politiko?

Ljubljana – Vlada je v sredo na dopisni seji sporočila, da bo 23. avgusta v Sloveniji evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. S tem je upoštevala priporočilo iz resolucije evropskega parlamenta, ki jo je ta sprejel že aprila 2009.

Pobudo, da se 23. avgust nameni za evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, je vladi in parlamentu junija letos dala komisija za izvajanje zakona o popravi krivic.

Kritičen pogled

Publicistka in sociologinja Spomenka Hribar poudarja, da je treba vse totalitarizme obsoditi, tudi komunizem, vendar ima pri tej odločitvi pomisleke. »Menim, da je zadeva, tudi če izhaja iz evropske resolucije, politično motivirana. Veliko krivic se je zgodilo in povzročili so jih tudi zavezniki, recimo v Dresdnu, zato, če že, bi morali obsoditi vse.« Hribarjeva tako vidi sprejetje resolucije kot naperjenost proti Rusiji in nekdanjim komunističnim državam. »Pri nas pa je sploh popolnoma jasno, da gre za politično motivirano dejanje, izvedeno v nekem protikomunističnem zagonu, na katerega se opira in iz katerega izhaja sedanja pozicija. To je zanjo orodje proti njenim tako imenovanim sovražnikom, ki se jih je odločila imeti. Vsekakor pa se strinjam, da je treba obsoditi in se distancirati od vseh totalitarizmov,« nam je dejala Hribarjeva.

Zgodovinar Božo Repe to dejanje postavlja v kontekst ideološke politike vlade. »Te zadeve so zelo komplicirane, saj se dotikajo različnih totalitarizmov in jih je nemogoče dati na skupni imenovalec. Namen tega dejanja je ves čas enak – da bi komunizem ali socializem brez kakršne koli kritične distance v posameznih obdobjih izenačili s fašizmom in stalinizmom. To je nekaj, kar sovpada s kontekstom ideološkega prevrednotenja. In dokler bo ta vlada, ki želi določene stvari spraviti v podzemlje, druge pa postaviti v neki drug, nov kontekst, bo pač tako. To je orwellovska politika,« je kritičen Repe.

Strinja se, da je obsodba potrebna, a ne na način, ki le potencira kulturni boj. »Praktično smo na robu propagandne ideološke vojne oziroma že kar globoko v njej in jasno je, da na tem ni mogoče graditi,« je dejal Repe. »Očitno bo morala priti neka druga oblast, ki bo na teh stvareh delala konceptualno, bolj spravljivo in s posluhom za obe strani. A se bojim, da se to še dolgo ne bo zgodilo, ker se zastruplja druga generacija za drugo,« je še dejal Repe.

V največji koalicijski stranki zanikajo, da s tem (znova) odpirajo ideološke teme. »Gre za vprašanje pravne države in elementarnega civilizacijskega odnosa do vseh stranpoti 20. stoletja, ki so za sabo pustile milijonske žrtve in razdejanja. SDS zato obsoja vse totalitarizme, prav tako vse njihove pojavne oblike, ki se danes pojavljajo v takšnih in drugačnih oblikah čaščenja totalitarnih simbolov. Skrajni čas je, da se realno spoprimemo s svojo preteklostjo in popravimo krivice,« so pojasnili.

Evropa in totalitarizmi

Evropa se s totalitarizmi ukvarja že dalj časa, še posebno po širitvi Evropske unije (EU) z državami iz nekdanjega vzhodnega bloka. Tako je že leta 1996 parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela resolucijo o ukrepih za odpravo dediščine nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in leta 2006 resolucijo o potrebi po mednarodni obsodbi njihovih zločinov.

Pred štirimi leti se je razprava razširila še na ustanove EU. Svet za pravosodje in notranje zadeve EU je tedaj sklenil, da se bo podrobneje ukvarjal s totalitarnimi režimi, katerih zločini so temeljili na razrednih ali političnih motivih. V času slovenskega predsedovanja EU je bila na to temo organizirana tudi konferenca evropske komisije, ki je pomenila začetek evropske javne razprave o genocidu, vojnih zločinih proti človeštvu in vojnih zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi. Slovenija se je predstavila kot edina med državami članicami EU, ki je v 20. stoletju na svojem ozemlju izkusila vse tri totalitarne režime, tako fašizem in nacionalsocializem kot komunizem. Leto pozneje je evropski parlament sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Za resolucijo so med drugimi glasovali vsi poslanci iz Slovenije.

Resolucija navaja, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati objektivno, prav tako niti noben posamezen politični program nima izključne pravice do razlage zgodovine. Z vidika žrtev je vseeno, kateri režim jih je iz kakršnega koli razloga prikrajšal za svobodo, jih mučil ali ubijal. Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, če ne bo priznala nacizma, stalinizma ter fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine, prav tako pa mora izvesti tudi poglobljene razprave o njihovih zločinih. Poziva tudi k odprtju tajnih arhivov. Resolucija na koncu priporoča vladam, naj razglasijo 23. avgust za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. Tega dne je bil leta 1939 podpisan pakt o nenapadanju med Hitlerjem in Stalinom (pakt Ribbentrop-Molotov), ki je vseboval tudi tajno klavzulo o razdelitvi vplivnih območij, razdelitvi Poljske, priključitvi baltskih držav ...

Politični spori

Evropski parlament je sprejel resolucijo ravno v času, ko se je slovenski parlament ukvarjal z zakonom o žrtvah vojnega nasilja. Natančneje povedano, poslanci so se tedaj že tri leta ukvarjali z dopolnitvijo zakona, s katero bi zadostili odločbi ustavnega sodišča, po kateri pripada status žrtve tudi osebam, ki so jih med vojno pobili partizani, če niso sodelovali z okupatorjem. Tedaj se je pojavila tudi zamisel, da bi državni zbor ob dopolnitvi zakona sprejel še resolucijo, ki bi na formalni in simbolni ravni predstavljala akt sprave. Besedilo naj bi pripravili strokovnjaki. Tedaj opozicijska SDS pa je predlagala, naj DZ sprejme kar resolucijo evropskega parlamenta.

Temu je nasprotovala Pahorjeva vlada, ki je menila, da bi bilo primerneje sprejeti svojo resolucijo. Vladna koalicija je namreč ves čas zatrjevala, da so bile politične razmere pri nas drugačne od držav vzhodnega bloka, zato ne smemo enačiti totalitarnih režimov. Po dolgih razpravah se je pokazalo, da poslanci niso sposobni preseči razlik. Z resolucijo so se le seznanili. Zato vlada omenjenega datuma ni uvrstila v koledar državnih proslav. Je pa tedaj predsednik državnega zbora Pavel Gantar na spletni strani DZ med drugim zapisal, da »kljub dejstvu, da enotnega in objektivnega zgodovinskega sporočila glede na različne zgodovinske izkušnje ni, pa je prav, da žrtvam vseh nedemokratičnih političnih sistemov namenimo vsaj dan spomina«.