Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska javnost je odločena: parlamentarne volitve naj bodo še decembra letos oziroma na prvi možni datum. To stališče, ki ga v Delovi anketi zavzema 56,7 odstotka vprašanih, je glede na politične razmere v državi bolj ali manj pričakovano, bolj morda preseneča dejstvo, da je skoraj tretjina anketiranih za to, da naj vendarle počakamo na redne volitve septembra prihodnje leto. Medtem ko predčasne volitve nadpovprečno pogosto (76 odstotkov) podpirajo potencialni volivci SDS (večinoma moškega spola), dve tretjini potencialnih volivk oziroma volivcev SD meni, da bi bilo treba počakati na redne volitve. V liberalni demokraciji (LDS) je tovrstnega volilnega telesa zaznati manj: 49 odstotkov.
S tem, da bi bile volitve v državni zbor januarja prihodnje leto, se strinja najmanj sodelujočih v tokratni anketi Dela – le 2,6 odstotka. Februarja prihodnje leto bi volilo 4,3 odstotka anketiranih, skoraj sedem odstotkov pa preprosto ne ve, kdaj naj bi sploh bil najprimernejši datum za parlamentarne volitve.
Javnost – hladen tuš za samopašnost politike
Potem ko so se poslanci na petkovi izredni seji seznanili z odstopom Katarine Kresal s položaja ministrice za notranje zadeve, ta do izvolitve novega notranjega ministra opravlja zgolj še tekoče posle. Za nepreklicni odstop, ki ga odobrava kar 82,3 odstotka sodelujočih v tokratni anketi Dela, se je Kresalova odločila po tem, ko je komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da ravnanje pri najemu prostorov za nacionalni preiskovalni urad ustreza definiciji korupcije. Predsednica LDS Katarina Kresal se je po nepreklicnem odstopu s položaja notranje ministrice odločila tudi, da svojega dela ne bo nadaljevala kot poslanka v parlamentu, temveč bo profesionalno vodila svojo stranko. Bo lahko politično preživela ali so jo sumi o netransparentnosti in koruptivnosti pri najemu »steklene palače«, ki sta jih razkrila računsko sodišče in protikorupcijska komisija, politično pokopali?
Javnost s tem odgovorom očitno nima težav: kar 61,6 odstotka anketiranih v tokratni Delovi anketi namreč meni, da Kresalova po sestopu z notranjega ministrstva lahko politično preživi, da ne more, pa meni slaba tretjina vprašanih. Pri tem velja omeniti, da je tistih, ki se z odstopom Kresalove s položaja notranje ministrice ne strinjajo zgolj deset odstotkov, slabih osem odstotkov odgovora na to vprašanje nima, kar 82 odstotkov pa se s tem, da se je Kresalova od notranjega ministrstva poslovila, strinja.
Fiksni datum volitev
V prihodnjih dneh bo predsednik vlade Borut Pahor državnemu zboru predlagal ne le naslednika Kresalove, temveč tudi naslednike vseh tistih ministrov, ki so odšli iz njegove vlade. Od uspešnosti njegovih predlogov novih ministrov v parlamentu – nanje bo Pahor namreč vezal svojo nezaupnico – je odvisen tudi razplet okrog vprašanja o tem, ali bodo volitve predčasne ali redne.
Kot že omenjeno, javnost najbolj podpira predčasne volitve, ki naj bodo na najbližji možni datum. Velika večina anketiranih (80 odstotkov) tudi meni, da naj se politične stranke dogovorijo o fiksnem datumu, ko bi bile izvedene državnozborske in predsedniške volitve hkrati, 72,3 odstotka sodelujočih v anketi pa predlaga celo reformo slovenskega volilnega sistema.
Največje presenečenje tokratne ankete Dela so zagotovo odgovori na vprašanje, kdo bi bil po mnenju anketirancev najprimernejši za prihodnjega premiera. Tukaj naj razložimo, da anketarji kandidatov niso naštevali, saj so se morali anketirani sami odločiti, kdo je najbolj primeren prihodnji premier v Sloveniji.
Glede na pompozna napovedovanja nekaterih politikov, da bodo Slovenijo popeljali v meko gospodarstva, je najpogostejši odgovor ljudstva na vprašanje, kdo neki bi bil dober za naslednjega premiera, hladen tuš: ne vem. Dobra polovica anketiranih (53,6 odstotka) namreč ne ve, kdo v Sloveniji bi bil lahko prihodnji prvi med ministri!
Ni kandidata za premiera
Tudi za odgovorom »Ne vem« zaman iščemo kakšno znano slovensko politično ime. Če torej dobra polovica anketirane javnosti ne ve, koga bi sploh bi predlagala za Pahorjevega naslednika, izjemno preseneča tudi dejstvo, da bi kar 20,7 odstotka sodelujočih v anketi Dela med zvenečimi imeni slovenske politike pozabilo prav na vse.
Slaba četrtina anketiranih naslednjega slovenskega premiera torej ne bi iskala med znanimi slovenskimi politiki tipa Janez Janša (njega v vlogi novega premiera vidi 14 odstotkov vprašanih), Zoran Janković (slaba dva odstotka), Karl Erjavec (0,4 odstotka), Gregor Virant (1,1 odstotka), Borut Pahor (1,3 odstotka) ali Zmago Jelinčič (1,7 odstotka), temveč bi ime novega premiera iskala kje drugje.
