Ljubljana – Za prvaka SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega velja, da je med relativno uspešno politično kariero, kot tudi pred njo, pogosto hodil po robu zakona in ga včasih celo prestopil. Zgodovina prestopkov v obdobju nekdanje Jugoslavije je bogata, a prvak SNS vse zanika ali pa sodne postopke pripisuje političnim ozadjem.
Iz novejše zgodovine bodejo v oči njegovi številni poslovni »podvigi«. Jelinčič je sklenil domnevno sporen posel z Narodnim muzejem Slovenije, a je tožilstvo februarja 2009 zavrglo sum policije, da je prvak SNS ob prodaji svoje zbirke slovenskega denarja vedel, da so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem.
Jelinčič je bil oproščen tudi pomoči pri poskusu umora Milana Klementa, saj mariborsko višje sodišče ni našlo dovolj dokazov, da je obsojenima Andreju Šišku in Matjažu Jeriču pomagal pri izdelavi amaterske bombe, nastavljene v Klementovo stoenko.
Leta 2006 je Jelinčič ostal brez vozniškega dovoljenja, ker je odklonil alkotest, lani pa smo v Delu razkrili tudi fiktivno korespondenco, s katero je želel predsednik SNS dokazovati, da sta ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in njen tedanji državni sekretar Goran Klemenčič usmerjala policijski preiskavi proti njemu in njegovemu strankarskemu kolegu Srečku Prijatelju.
V Jelinčičevem bogatem dosjeju srečanj z roko pravice lahko med drugim najdemo tudi več primerov sovražnega govora (na račun Romov in izbrisanih), žaljivih obdolžitev (Katarina Kresal, Dimitrij Rupel) in obtožb o trgovanju s poslanskimi glasovi (gradnja letalskega muzeja, preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo).
Pri tem je zanimivo, da predsedniku SNS, za razliko od Janeza Janše (SDS) ali Gregorja Golobiča (Zares), nobena izmed afer ni politično škodila.
Mu bo javnost oprostila tudi za poslanca nadpovprečno materialno bogastvo?