Projekt »ameriške univerze« v Mariboru na mrtvi točki

Občina je za UGM, zaradi katere se je zgodba sploh začela, porabila krepko več kot štiri milijone.

Objavljeno
02. december 2014 17.16
regent arnaut
Peter Rak, Robert Galun
Peter Rak, Robert Galun
Maribor - Čez poldrugo leto bi se morali na tako imenovano ameriško univerzo v Mariboru vpisati prvi študentje, vendar se na lokaciji na Studencih za zdaj ni zgodilo še ničesar, kar bi kazalo, da se bo to tudi uresničilo. Gradbena jama sameva, kuvajtski poslovnež Hilal Arnout pa je po velikih napovedih marca letos Maribor na kratko obiskal le še enkrat.

Na mariborski občini so z županom Andrejem Fištravcem prodajo zemljišča na Studencih v začetku leta predstavili kot odličen posel, čeprav so iztržili skoraj štirikrat manj, kot je mesto takrat še pod vodstvom Franca Kanglerja zanj plačalo. Od propadlega Vegrada ga je občina odkupila za 2,2 milijona evrov, Hilalu Arnoutu pa so ga prodali za dobrih 600.000 evrov, pri čemer je imela občina še približno 800.000 evrov stroškov z odstranitvijo hale nekdanje tovarne Merinka, izkopom gigantske gradbene jame in s pripravo dokumentacije.

Še zlasti stroški za dokumentacijo in arhitekturne načrte so bili astronomski, saj so skupaj znašali približno dva milijona evrov. Še bolj porazno je dejstvo, da je bil ta denar dobesedno vržen skozi okno; mednarodni arhitekturni natečaj za novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM) ter kasnejši načrt arhitekturnega biroja Sadar + Vuga za kompleks kulturnega centra Maks nista bila uresničena in nista več aktualna, ljubljanska arhitekta pa za posel, ki je bil sklenjen brez javnega natečaja, na sodišču zahtevata 650.000 evrov.

Občina je tako za UGM, zaradi katere se je zgodba sploh začela, porabila krepko več kot štiri milijone, pri čemerje galerija ostala na stari lokaciji na Strossmayerjevi ulici.

Županstvo: Obrnite se 
na investitorja

Napoved, da bo mesto dobilo prestižno mednarodno univerzo, ki bi jo obiskovalo 2500 tujih študentov - polovica bi jih prišla iz Kuvajta in drugih zalivskih držav, preostanek pa iz drugih delov sveta (letna šolnina bi po napovedih znašala okoli deset tisoč evrov), je zvenela dovolj obetavno, da bi tudi izguba pri mešetarjenju z zemljiščem na precej neugledni lokaciji postala znosnejša.

Vendar je projekt očitno še vedno na začetni točki. Mariborski župan Andrej Fištravec je investicijo, ki bi po napovedih znašala okoli dvajset milijonov evrov, v predvolilni kampanji predstavljal kot plod svojih lobiranj, prepričevanj in potovanj v Kuvajt, zdaj pa so na županstvu zelo skopi z odgovori.

»Kupnina je bila nakazana, gre za zaseben projekt, zato se obrnite na investitorja«, so odgovorili za Delo. Poleg tega očitno še niso uredili oziroma dopolnili in spremenili dokumentacije, saj priznavajo, da »določila veljavnega odloka precej ustrezajo tudi novemu investitorju, vendar so kljub temu potrebni manjši popravki. Nanašajo se predvsem na izločitev poimenovanja objekta (Maks) iz določil odloka, na dopolnitev določila, ki govori o namembnosti objekta, črtanje obveze, da se pri nadaljnjem projektiranju uporabi točno določena idejna zasnova, ter na zmanjšanje objekta v delu, kjer je bila v etažah predvidena konzola prek Ruške ceste.«

Se je projekt skrčil?

Ni povsem jasno, zakaj se ustreznih popravkov še niso lotili, sicer pa to, kot kaže, ni edina ovira, da se projekt univerze ne premakne z mrtve točke. Že spomladi bi moral biti po besedah Hilala Arnoutu objavljen javni arhitekturni razpis za stavbo univerze, vendar se to ni zgodilo, po nekaterih informacijah naj bi potencialni investitor za zdaj razmišljal zgolj o idejnem načrtu, ki pa bi bil precej manjši od prvotnih napovedi. Prav tako ni znano, ali je bila sploh pridobljena licenca oziroma univerzitetna franšiza ene od ameriških univerz, niti kateri študijski programi naj bi se sploh izvajali.

Gradbena dela, ki bi se morala začeti že pred tremi meseci, so prestavljena za nedoločen čas. Povsem mogoče je tudi, da si je kuvajtski poslovnež premislil. Pol milijona evrov zanj ni posebno velika vsota, saj je za gostišče Pec v občini Selnica ob Dravi, denimo, plačal dvakrat več. Za informacije ni dosegljiv, Andreja Bratovič, pooblaščenka njegovega mariborskega podjetja Ebla in tudi direktorica omenjenega gostišča, pa pravi, da za izjave ni pooblaščena.

Hilala Arnouta, kuvajtskega poslovneža sirijskega rodu, ki se je za naložbo v Mariboru menda odločil zaradi družinskih vezi, saj je bila tukaj rojena njegova prva žena, ki je tudi na pol Slovenka, prav tako je bila tukaj rojena druga od njegovih dveh hčera, naslednjič v Mariboru pričakujejo konec januarja ali v začetku februarja prihodnje leto.

Po napovedih Arnouta, ki ima v svoji lasti že šolo v Katarju in dva otroška negovalna zavoda v Kuvajtu, bi projekt ameriške univerze v Mariboru uresničil s tremi partnerji iz zalivskih držav. Pri tem je napovedal še gradnjo medicinskega centra, vendar je doslej uresničil le eno naložbo – nakup gostišča Pec.