Argumenti proti vetrni elektrarni, odločitev za

Ljubljana – V ponovnem postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) spremenilo svojo odločitev in zdaj meni, da je poseg sprejemljiv. V svojem mnenju sicer navaja vrsto negativnih vplivov na naravo, ki bi jih imela postavitev elektrarne, a se na koncu vseeno opredeljuje za gradnjo. Poseg je na podlagi številnih argumentov odsvetoval tudi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), vendar MKGP tokrat njegovega priporočila ni upoštevalo.

"Gre za velik poseg v ohranjeno naravo s številnimi negativnimi vplivi na okolje," ugotavljajo v ZGS. "Neugoden širši vpliv na naravno okolje, tudi na gozd, izhaja tudi iz predvidene lege vetrne elektrarne globoko v zaledju ohranjenega (nenaseljenega) naravnega okolja. S tako obsežnim posegom bi občutno prizadeli kompleks strnjenega ohranjenega naravnega okolja z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti in drugih naravnih kvalitet, ki zaokrožuje eno redkih ohranjenih območij v tem delu Slovenije," so med drugim v svojem mnenju zapisali v ZGS.

Da bo imel poseg številne negativne posledice, v svoji odločitvi ugotavlja tudi MKGP. "Načrtovana gradnja niza vetrnic bo zelo vplivala na prostoživeče živali, vezane na gozdni ekosistem," je poleg drugega zapisano v mnenju MKGP. Še posebej opozarjajo na možnost negativnega vpliva večje navzočnosti ljudi in vozil v tem prostoru, ki bi ga prinesla elektrarna, a kljub temu ocenjujejo, da je poseg sprejemljiv.

Na naše vprašanje, zakaj je ministrstvo kljub argumentom proti posegu dalo soglasje za gradnjo, je podsekretar na MKGP Robert Režonja odgovoril, da je investitor Elektro Primorske (v večinski državni lasti) ob spremembi lokacijskega načrta upošteval smernice ZGS. S spremembo lokacije nekaterih vetrnih turbin in poteka servisnih poti je po mnenju MKGP omogočil "zmanjšanje negativnega vpliva na gozd in gozdni prostor", s prestavitvijo transformatorske postaje pa bo v verigi vetrnih stolpov ostal 550 metrov širok migracijski koridor za prostoživeče živali. Na MKGP so še poudarili, da so odločitev sprejeli na podlagi vse razpoložljive dokumentacije in terenskega ogleda predvidene lokacije vetrne elektrarne.

Zavod za gozdove Slovenije je že v prvem postopku – ki ga je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) 30. marca letos predvsem zaradi postopkovnih napak odpravilo in ga vrnilo v ponovno presojo – na podlagi vrste strokovnih argumentov ocenil, da je gradnja nesprejemljiva, in takrat je MKGP njegovo mnenje upoštevalo.

Kot je znano, si investitor že več let prizadeva za postavitev prve vetrne elektrarne v Sloveniji, za pridobitev gradbenega dovoljenja pa mora od Agencije RS za okolje (ARSO) pridobiti okoljevarstveno soglasje. V prvem postopku, ki se je zaključil januarja letos, je ARSO zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja, potem ko sta se proti gradnji izrekla tako Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) kot MKGP, ministrstvo za kulturo (MK) pa je negativno ocenilo le poročilo investitorja o vplivih na okolje, ker to ni upoštevalo morebitnih negativnih vplivov na kulturno dediščino, do same gradnje pa se ni opredeljevalo.

Elektro Primorska in občina Ilirska Bistrica sta se nato na odločitev ARSO pritožila, MOP pa je pritožbama zaradi napak v postopku ugodilo in zadevo aprila vrnilo ARSO v ponovno presojo. Investitor je nato v ponovnem postopku dopolnil svojo vlogo in poročilo o vplivih na okolje, agencija pa je vpletene pozvala, naj se do projekta ponovno opredelijo. ZRSVN je zaradi negativnih vplivov na naravo ponovno nasprotoval gradnji, MK je bilo z novim poročilom o vplivih na okolje, ki je upoštevalo morebitne vplive na kulturno dediščino, zadovoljno, MKGP pa je svojo odločitev spremenilo in se opredelilo v prid gradnji.

Proti že v prvem postopku

Zavod za gozdove se je že v prvem postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja izrekel proti izgradnji vetrne elektrarne na Volovji rebri. “Vetrna elektrarna bo linijsko zarezala globoko v njihovo (živalsko, op. a.) naravno okolje, s pristopnimi potmi in oskrbovanjem njenega delovanja pa bo življenje gozdnega ekosistema, zlasti živalskega sveta, moteno na širšem območju,” so med drugim v okviru prvega postopka zapisali v ZGS. “Menimo, da je neprimerno, da se ob številnih zelo denaturiranih območjih v Sloveniji, in tudi v območju ugodnih vetrov na Primorskem, načrtuje že kar eno od prvih vetrnih elektrarn z dolgo verigo vetrnic tako globoko v zaledju zelo ohranjenega naravnega oziroma gozdnega prostora in na samem robu enega najbolj ohranjenih in v pogledu narave najvredenjših območij v Sloveniji, kar je Snežniški masiv nedvomno,” so v zaključku svojega mnenja napisali v ZGS.

Preberite v današnji tiskani izdaji Dela.