Tiskane izdaje
Ustavno sodišče se že dober ducat let ukvarja z na črno zgrajeno asfaltno bazo v Planinski vasi sredi Kozjanskega. Pa vendar baza vsa leta obratuje in vse kaže, da se bo z njo ustavno sodišče moralo ukvarjati še četrtič.
Pred tednom dni se je namreč iztekel rok za pripombe na prostorski odlok Občine Šentjur, v katerem občina poskuša že četrtič legalizirati leta 1998 na črno zgrajeno asfaltno bazo v Planinski vasi.
Nazadnje so ustavni sodniki ustrezen člen občinskega odloka razveljavili februarja, pred tem pa je inšpektorat za okolje in prostor izdal kup odločb, s katerimi so zahtevali prenehanje obratovanja, izklop elektrike in pred mnogimi leti celo rušenje na stroške lastnika Mirka Kovača. Nobena odločba ni bila do uresničena.
Pred tem je ustavno sodišče legalizacijo asfaltne baze Občini Šentjur preprečilo leta 2005, še prej pa že leta 1999. Najprej zato, ker je bila načrtovana in zgrajena na kmetijskem zemljišču, katerega namembnost je občina kasneje spremenila. Potem, ker je občina bazo poskušala legalizirati v neustreznem odloku.
Nazadnje pa zato, ker spremembe občinskega odloka niso bile sprejete na ustrezen način. Zdaj gre torej za poskus občine, da bi bazo legalizirala tako, da bi bili pravilno izpeljani vsi formalni postopki. Baza ima namreč obratovalno dovoljenje, ne pa tudi gradbenega in če ga bo Kovač na podlagi novega odloka poskušal pridobiti, bo moral dobiti tudi vsa dovoljenja in soglasja, brez katerih sedaj baza obratuje.
Spornost asfaltne baze namreč v večji meri ni povezana z nepravilnostjo postopkov, temveč z dejstvom, da leži na območju, kjer je ne bi smeli postaviti zaradi škodljivih vplivov na okolje, čeprav je vmes zavod za varstvo narave za bazo prižgal zeleno luč.
Zdaj je na ponoven poskus legalizacije asfaltne baze poleg nekaterih prebivalcev Planinske vasi opozorila tudi civilno družbena organizacija Alpe Adria Green. Predsednik Vojko Bernard trdi, da 127. člen izvedbenega prostorskega načrta Občine Šentjur, za katerega se je ta mesec zaključila javna obravnava, ni v skladu z razvojem Planinske vasi, kakor je opredeljen v občinskem prostorskem načrtu.
Sporni člen je zanimiv primer, kako skuša lokalna skupnost na eni strani ugoditi zasebni podjetniški pobudi lastnika asfaltne baze, na drugi strani pa vsaj malo potolažiti okoliške prebivalce, ki si več kot ducat let prizadevajo za odstranitev baze. Določa namreč, da sme asfaltna baza po uveljavitvi novega občinskega odloka delovati še največ deset let, potem pa jo mora lastnik opustiti. Morda po tistem, ko bo prodal dovolj asfalta za asfaltiranje vseh cest na Kozjanskem?
