Azbest v najnevarnejši obliki

Direktor regionalne razvojne agencije je po razstrelitvi dela stare celjske Cinkarne zagotavljal, da s tem ni bil nihče zdravstveno ogrožen. Inštitut Jožef Štefan pa je ugotovil, da je eksplozija ozračje onesnažila z najnevarnejšim azbestom.

Objavljeno
28. junij 2005 21.41
Veljavo zakona o azbestu je treba podaljšati
Celje – Boris Klančnik, direktor regionalne razvojne agencije, je po razstrelitvi dela stare Cinkarne, kjer naj bi zraslo sodobno mesto Tehnopolis, maja zagotavljal, da s tem ni bil nihče zdravstveno ogrožen. Na stran dejstvo, da so vse skupaj izpeljali brez vseh predpisanih dovoljenj in da so miniranje izvedli kar na slovesnosti s 300 gosti. Bojazen Celjanov, da so ob tem v mestno ozračje po nemarnem spustili tudi večje količine zdravju nevarnega azbesta, se zdaj potrjuje. Še več.

Po miniranju je Andrej Uršič s celjskega zavoda za zdravstveno varstvo poslal nekaj vzorcev iz okolice eksplozije na Inštitut Jožef Stefan, kjer jih je na odseku za nanostrukturne materiale analiziral dr. Goran Dražič. Dražič pravi, da analize o prisotnosti azbesta potekajo po točno določenih postopkih, žal pa vzorci iz Celja niso bili za to primerni, saj so bili zbrani iz vzorcev, ki jih zbirajo naprave za spremljanje siceršnjih škodljivih primesi v zraku. »Zato kvantitativna analiza ni bila mogoča, potrjena pa je bila prisotnost azbestnih vlaken,« pravi Goran Dražič in dodaja, da po njegovem to ni bilo večje onesnaženje, ki bi vplivalo na bolj oddaljena območja, na primer na središče mesta. Določiti tudi niso mogli izvora najdenih azbestnih vlaken. Toda vsaj pri dveh vzorcih Dražič navaja, da gre najverjetneje za t. i. anfibolno azbestno vlakno, pri drugih pa za krokodilitno azbestno vlakno in da so v vzorcu našli skupke kroglic, ki so sestavljeni iz železa in kroma in bi bilo njihov nastanek mogoče povezati s hitrimi spremembami temperature oziroma eksplozijo. Dražič je poročilo o analizi že poslal Uršiču in po njegovem mnenju mora zdaj celjski zavod oceniti vplive na okolje in zdravje ljudi. Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje dr. Ivan Eržen je včeraj za Delo dejal, da k analizi nima česa dodati, da pa bi seveda v Celju morali nadaljevati študije o onesnaženosti okolja, genetskega materiala in umrljivosti.

Za komentar smo zaprosili dr. Metodo Dodić Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki je seznanjena z delom analiz. Povedala nam je, da so anfibolna vlakna azbesta nevarnejša oblika azbesta. V Sloveniji se je v proizvodnji strešne kritine v Salonitu Anhovo večinoma uporabljal manj agresiven beli azbest, anfibolni ali modri azbest pa v manjših količinah in samo krajše obdobje pred 30 do 35 leti. Mateja Dodić Fikfak: »Rahlo nenavadno je, da so našli anfibolni azbest. Možnosti, da bi zašel od drugod, tako rekoč ni. Obstaja možnost, da je azbest iz belega v najbolj nevarnega in obstojnega modrega razpadel prav ob eksploziji. Zdaj bi bilo dobro narediti terenske meritve in ugotoviti, koliko azbesta in katerega je po eksploziji ostalo v sedimentih, torej v zemlji.« Ali je torej z analizami IJS potrjeno, da je v Celju ob miniranju stare Cinkarne v okolje zašel azbest? Dodič Fikfakova to potrjuje: »Dokaz, da se je azbest med eksplozijo res sproščal, imamo

Več o tem v sredini tiskani izdaji Dela.