Azbestnemu zakonu zmanjkal glas

Ljubljana – Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide se ni opredelil do zahteve državnega sveta, naj DZ znova odloči o zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom. Za predlog, naj državni zbor ob ponovnem odločanju zakon sprejme, je namreč koalicijskim poslancem zmanjkal en glas, saj bi ga morali, tako kot na plenarnem zasedanju, sprejeti z absolutno večino.

Državni svet je veto na zakon sprejel, ker meni, da bi moral širše urejati azbestno problematiko v Sloveniji. Po besedah predsednice komisije DS za gospodarstvo Marte Turk bi morala biti bolezen priznana vsem obolelim, ki zbolijo za katero od bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Prav tako je nesprejemljivo, da o obstoju poklicne bolezni odloča interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravstvo, ter da zoper mnenje komisije ni pravnega varstva na drugi stopnji, izključeno pa je tudi sodno varstvo.

Drobnič: Zakon je dober

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je očitke o neustreznosti zakona zavrnil. Zakon je po njegovem mnenju dober, omogoča primerno rehabilitacijo bolnikov, ki so bili izpostavljeni azbestu, jim daje boljši položaj kot ostalim poklicnim obolelim, poleg tega pa podjetjem daje možnost, da njihov obstoj ne bo ogrožen.

Namen zakona je zagotavljanje socialne varnosti tistim, ki so bili pri delu izpostavljeni azbestu, ter pomoč gospodarskim družbam, ki so delale z azbestom. Zakon po njegovem obolelim daje vse pravice, upokojevanje je še vedno ugodno, dopušča možnost poravnave ter omogoča invalidsko upokojevanje. Država poleg tega zagotavlja sredstva za zdravniške preglede, pravi Drobnič in dodaja, da ostali poklicni bolniki nimajo takšnih pravic.

Sedanji zakon slabši od starega

Mnenju državnega sveta so sledili v opozicijskih LDS, SD in SNS. Po mnenju Sama Bevka (SD) zakon pomeni korak nazaj v razreševanju azbestne problematike, saj že sam naslov zakona oži njegovo vsebino. Po besedah Ljuba Germiča (LDS) pa je stari zakon že predvideval nadgradnjo, s katero bi pravice razširili tudi na okoliške prebivalce. Po prepričanju Srečka Prijatelja (SNS) vlada ne bi smela dati v proceduro slabšega zakona, kot je bil prejšnji. Ne gre za zakon, ki bi celovito reševal problematiko, stroka pa ni imela veliko možnosti, da bi sodelovala pri njegovi pripravi, je še opozoril poslanec SNS.

Koalicija: Novi zakon celo razširja pravice

Koalicijski poslanci so po drugi strani sledili vladnim argumentom in se zavzeli za ponovno potrditev zakona. Kar se tiče obsega pravic, Tomaž Štebe (SDS) meni, da bi v primeru njihovega širjenja zagotavljati pravice tudi za druge poklicne bolnike. Zakonodajalec se mora na določeni točki ustaviti, pravi Štebe, ki se mu zdi zakon bistveno boljši od prejšnjega. Podobnega mnenja je bil predsednik odbora Stanislav Brenčič (SLS), ki je opozoril, da mora država k reševanju tovrstne problematike pristopi v skladu s svojimi zmožnostmi.

Poslanec NSi Franc Capuder pa je menil, da novi zakon v primerjavi s starim pravice razširja. Prejšnji je namreč predvideval odškodnine samo za delavce v proizvodnih obratih, novi zakon pa pravice razširja še na vse ostale delavce. Poslanec še ugotavlja, da je Slovenija ena redkih držav, ki bo omogočala odškodnine tudi za lažje oblike azbestnih bolezni.

V DeSUSu se še niso poenotili

V poslanski skupini DeSUS pa se še niso poenotili glede svoje (ne)podpore zakonu, zato vodja poslancev te stranke Franc Žnidaršič po lastnih besedah ni imel mandata, da bi glasoval tako ali drugače. V DeSUS so v dilemi, saj bo, če bo zakon padel, nastala pravna praznina, če bo potrjen, pa ne bo upošteval bolnikov, ki azbestu niso bili izpostavljeni na delovnem mestu. Žnidaršič sicer ne izključuje možnosti, da bodo poslanci DeSUS na plenarnem zasedanju različno glasovali.