Tiskane izdaje
Deljenje letakov pripravljata Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGIT) ter Konfederacija 90. »Opozarjamo na nezvdržen položaj gostincev, na zniževanje povprečnih plač, na povečevanje količine dela in števila opravljenih delovnih ur,« je razloge za protest navedla Karmen Leban, generalna sekretarka SGIT. Če se razmere ne bodo izboljšale, bodo gostinci do 15. avgusta ponovili akcijo, nato pa bodo začeli zbirati podpise za generalno stavko, ki utegne slovenski turizem pretresti konec leta.
Na SGIT pravijo, da so zaposleni v turizmu užaljeni in izigrani ter da je položaj alarmanten: »Povsod primanjkuje kuharjev, natakarjev, sobaric, zdravstvenega osebja ... Tisti, ki so ostali, delajo več, neplačane ure se kopičijo, kršitve delovnega časa so vsakodnevne. Turistična sezona je šele na začetku, zmogljivosti so polno zasedene, zaposleni pa preutrujeni.«
Poleg tega iz gostinstva odhajajo obetavni kadri, vse manj mladih se odloča za gostinske poklice, šole ostajajo prazne, še opozarjajo na SGIT. Vzrok za čedalje bolj prazne šole so brez dvoma tudi slabe plače. Po podatkih SGIT je bila povprečna plača v gostinstvu lani 1097 evrov, povprečna plača v strežbi pa 951,10 evra. Medtem ko se je aprila letos povprečna slovenska plača rahlo povišala, so se gostincem plače znižale, poudarjajo na SGIT. V povprečju so prejeli po 700 evrov neto za opravljenih 185 ur dela tudi ob sobotah, nedeljah, praznikih in marsikdaj ponoči.
Sanacija slabih posojil
»Zaposleni v turizmu ne zmorejo več takih pritiskov in izkoriščanja in ne verjamejo več, da bo bolje. Dovolj jim je sanacije slabih kreditov in bank na njihovih hrbtih. Velika večina jih prejema minimalna plačila po kolektivni pogodbi, od 580 do 700 evrov neto za ves mesec. Vsi zaslužki gredo bankam. Povprečne plače v Sloveniji so 1530 evrov bruto, v turizmu, ki ustvarja 13 odstotkov BDP, pa 1091 evrov. Položaj je brezupen, treba je ukrepati,« pravi Irena Valenti, izvršna sekretarka dejavnosti gostinstva in turizma v KS 90.
Na Gorenjskem bodo gostinci letake protestno delili turistom na blejski promenadi in ob Bohinjskem jezeru. »Poleg tega bomo imeli sestanke v najmanj dveh večjih podjetjih na Bledu, kjer se bomo z delavci pogovarjali o kršitvah in nadaljnjih ukrepih. Z njimi bomo seznanili tudi gostince, ki delajo v Kranjski Gori,« je včeraj za Delo pojasnila Romana Oman, sekretarka območne organizacije ZSSS Gorenjska. Kako bo protest potekal na Obali, bodo sindikati povedali danes.
Potrpljenja zmanjkuje
»Vem za veliko družin, kjer oba starša delata v gostinstvu. Pogosto nimajo niti za preživetje,« pravi naša sogovornica, ki noče biti imenovana. Že trideset let dela v gostinstvu in razmere v blejskih hotelih in gostinskih lokalih dobro pozna. S tridesetimi leti delovne dobe dobijo 700, največ 800 evrov, plače natakarjev so še nižje: »Kot da bi delodajalci mislili, da še vedno dobivajo napitnino, ki pa je nihče več ne daje.« Da so plače za zdaj redne, je jalova tolažba: »Denar zadostuje le za plačilo položnic in nekaj dni življenja, potem pa se vsak znajde, kot ve in zna.« O oddihu podobno kot večina njenih sodelavcev ne razmišlja: »Ker ni denarja, se ne moremo odpraviti niti na dopust. Lahko le ostanemo doma in obupujemo nad bedo, ki nas spremlja že vrsto let. Ves čas nas prosijo za potrpljenje. Zdaj nam ga že zmanjkuje!«
Antolovič: Ceneni populizem
Marino Antolovič, glavni izvršni direktor Istrabenz Turizma, ki je eden večjih zaposlovalcev gostinskih in turističnih delavcev na Obali, pravi, da takšen položaj v gospodarstvu in turizmu ni nastal po njihovi krivdi. »Ne drži, da velika večina prejema minimalne plače. Naših skoraj 500 delavcev ne verjame, da bi težave rešili s protesti. Najmanj, kar zdaj potrebujemo v turizmu, je ceneni populizem. Nihče ne pravi, da so plače v turizmu visoke. Kje pa so? So pa vsak mesec. Zaposleni so prejeli 13. plačo in maksimalni regres več kot tisoč evrov. Če na Obali ne bi bilo turizma, bi imeli revščino. Turizem na Obali je imel lani 30 milijonov izgube zaradi visokih finančnih obveznosti in res že več let ne investiramo. V treh letih smo bankam odplačali več kot 30 milijonov evrov, a ne na račun plač. Lani smo za sistem nagrajevanja namenili 300.000 evrov, zaposleni redno koristijo dopuste, razmejitvene ure, imamo nizko stopnjo bolniških dopustov, izobražujemo kader. V drugi polovici prihodnjega leta bomo rešili večino finančnih težav, takoj za tem gremo naprej. Nihče ni tako nor, da bi uničil takšno priložnost, kot je turizem,« je dejal Antolovič.
