Tiskane izdaje
Ilirska Bistrica – V zadnjih tednih se je iz Bio futurine bioplinarne predvsem zvečer in ponoči čez severni del Ilirske Bistrice širil močan smrad, ki je bil hudo moteč tudi poldrugi kilometer od objekta. Direktor Igor Zmazek pravi, da je to laž, ker da tovarna zaradi rednega letnega remonta stoji že od maja.
»Domnevam, da je za smrad kriva kanalizacija. Morda je iz bioplinarne zasmrdelo samo občasno, ker smo čistili cevi in se pripravljali za normalno delovanje. Izvajamo tudi izboljšave,« je za Delo dejal direktor družbe Bio futura iz Trzina Igor Zmazek.
Čeprav je v začetku junija poteklo podaljšano dovoljenje za poskusno obratovanje, ki ga je upravna enota Ilirska Bistrica po enoletnem poskusnem obratovanju bioplinarne izdala lani, naprava še ne izpolnjuje pogojev za uporabno dovoljenje. Arso je ugotovil, da pogojem iz okoljevarstvenega dovoljenja ne zadovoljujejo hrup, emisije v zrak ter kakovost pregnitega blata. Agencija je ugotovila še vrsto pomanjkljivosti, zato bo moral investitor po njihovem dopolniti poročilo o prvih meritvah za emisije snovi v zrak, če bo hotel dobiti uporabno dovoljenje.
Toda tudi o tem ima Zmazek svoje mnenje: »To kar pravi Arso ni res. O kakovosti blata je pooblaščeni laboratorij izdal odločbo, ki dokazuje doseganje standardov. Emisij ni, emisije motorjev so daleč pod mejnimi vrednostmi, kakovost blata ustreza standardom. Izvesti moramo le nekaj tehničnih izboljšav pri vzorčenju blata,« je poudaril direktor, ki ocenjuje, da bo uporabno dovoljenje pridobil prihodnji mesec. Odvzem vzorcev je odredil tudi inšpektorat za okolje, pooblaščena organizacija pa je vzorce odvzela 11. junija. Rezultati še niso znani.
Bioplinarna tako posluje brez dovoljenja za poskusno obratovanje in brez uporabnega dovoljenja. Roki za dostavo dokazil, so povedali na upravni enoti, niso predpisani, saj posamezno vzorčenje zahteva svoj čas, investitorju pa bi moralo biti v interesu, da jih izpolni čim prej.
Toda prebivalcem, ki morajo zaradi smradu zapirati okna, se zdi neverjetno, da je bioplinarna sploh lahko dobila gradbeno dovoljenje. Zgrajena je namreč na bregu reke Reke, v vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame, na robu mesta Ilirska Bistrica in na robu območja Natura 2000. A sodeč po pojasnilih upravne enote Ilirska Bistrica in Arsa je investitor Bio futura leta 2008 pridobil okoljevarstveno dovoljenje, vodno dovoljenje in gradbeno dovoljenje v skladu z vso tedanjo zakonodajo.
Presoja vplivov na okolje in izdaja okoljevarstvenega soglasja nista bila narejena, saj naprava ni presegla praga, določenega v uredbi. Postavitvi naprave pa nista nasprotovala ne tedanji župan Anton Šenkinc ne občinski svet Ilirske Bistrice. A le kratek čas po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje so spremenili uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov, ki pa je pri ilirskobistriški bioplinarni ni moč upoštevati. Če bi uredba veljala, bioplinarna namreč ne bi mogla stati na zdajšnji lokaciji.
