Bodo mejo določali arbitri?

Zagreb/Bruselj - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je nocoj v Bruslju izjavil, da je eden od možnih načinov reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško tudi mednarodna arbitraža. Ob tem je sicer poudaril, da je določanje mejne črte povsem dvostransko vprašanje med državama, ki ni del pristojnosti Evropske unije.

" Vprašanje meje je jasno dvostransko vprašanje, ki bi ga bilo moč rešiti tudi z mednarodno arbitražo. Vendar pa to ni del pristojnosti EU ," je izjavil Rehn po pogovoru s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem.

Ima pa zato EU pristojnosti pri ribiškem sporazumu, natančneje pri pripravi implementacijskih pravil za tisti del maloobmejnega sporazuma med sosednjima državama, ki se nanaša na ribištvo. "Vprašanja, povezana z ribiškim sporazumom, pa so del pristojnosti EU, in tu je Evropska komisija partner v pogajanjih," je kratko dejal Rehn.

Slovensko-hrvaški odnosi so bili sicer le ena izmed tem pogovorov med Rehnom in Sanaderjem, osrednja pozornost pa je bila namenjena poteku pristopnih pogajanj EU s slovensko sosedo. Komisar pričakuje, da bodo prava pogajanja med stranema stekla v prvih mesecih prihodnjega leta; zdaj še vedno poteka le proces screeninga.

Hrvaška pa računa na hiter potek poganjanj. "Nočemo sicer govoriti o datumih, a naša želja je, da bi hrvaški državljani že sodelovali na volitvah v Evropski parlament leta 2009," je dejal Sanader. "Vsebina mora imeti prednost pred urnikom," je ob tem dejal komisar. Hrvaški načrt je označil za ambiciozen ter dejal, da bo končni izid odvisen predvsem od hrvaških dosežkov.

Komisar je bil še nekoliko zaskrbljen zaradi vpliva potekajočih pogajanj o prihodnji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013 na širitveni proces. "Širitev je del proračuna, a če bo obveljal zadnji kompromisni predlog za pogajanja, bo za pristopne procese sredstev znatno manj," je priznal.

Na Hrvaškem nov pravilnik o mejah morskega ribolovnega območja

Sicer pa je danes na Hrvaškem začel veljati nov pravilnik o mejah morskega ribolovnega območja, s katerim so ribolovnemu območju hrvaškega morja uradno priključili zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC), ki jo je Hrvaška razglasila pred dvema letoma, velja pa od lanskega oktobra. Hrvaško ribolovno morje je tako tudi uradno razširjeno do sredinske črte Jadrana oziroma epikontinentalne meje. Pravilnik, ki hrvaško morje deli na enajst ribolovnih območij, označenih s črkami od A do K, sicer tako kot doslej določa štiri ribolovna območja v zunanjih teritorialnih vodah in tri v notranjih ribolovnih vodah ter štiri nova ribolovna območja v ERC. Gre sicer za nov podzakonski akt, ki ga je sprejelo hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo, nadomešča pa akt iz leta 1996, ki so ga od takrat že dvakrat spremenili.

Pristopna pogajanja Hrvaške čas za rešitev odprtih vprašanj

Slovensko zunanje ministrstvo se je nocoj v sporočilu za javnost odzvalo na današnji odziv hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije na stališča MZZ o odnosih s Hrvaško, objavljena v ponedeljek. MZZ ob pojasnilu stališča o posredovanja tretjega glede meje med državama poudarja, da bo čas pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo priložnost, ki jo bosta Slovenija in Hrvaška lahko izkoristili za konstruktivne pogovore in za rešitev odprtih vprašanj v evropskem duhu.

Sicer pa je MZZ glede današnje navedbe hrvaškega ministrstva, da se je slovenska stran že aprila lani strinjala, da se vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško rešuje pred mednarodnim pravosodnim telesom, pojasnilo, da je zunanji minister Dimitrij Rupel odgovoril že 13. aprila lani, odgovor pa je objavljen na spletni strani MZZ.

Na ta dan je MZZ na spletni strani objavil, kaj je dejal Rupel na novinarski konferenci ob obisku hrvaškega kolega Miomirja Žužula v Ljubljani 9. aprila istega leta. Dejal je, da ima Slovenija glede vprašanja meje, kjer je "odprto vprašanje zadnjega dela meje - deloma na kopnem, deloma na morju", pozitiven odnos do reševanja z arbitražo. "Arbitraža je povsem primeren način reševanja. Dogovoriti se moramo samo to, kje bi se ta arbitraža dogajala, v kakšnem okviru in kaj je predmet arbitraže," je dejal.

MZZ v današnjem pojasnilu še dodaja, da je slovensko stališče o reševanju vprašanja meje pred mednarodnim pravosodnim telesom razvidno tudi iz dveh pisem ministra Rupla hrvaški ministrici za zunanje zadeve in evropske integracije Kolindi Grabar-Kitarović iz letošnjega oktobra in novembra.

Hrvaška ministrica je ministru Ruplu 4. oktobra letos v pismu uradno posredovala predlog hrvaške vlade, da se vprašanje razmejitve na morju med državama prenese na mednarodno sodno telo. V odgovoru 10. oktobra je minister med drugim poudaril, da bi morebitna odločitev za arbitražo o meji lahko temeljila le na polnem medsebojnem zaupanju, ki ga ni mogoče doseči brez doslednega izvajanja dogovorjenega.

Zagreb: Slovenija je nekorektna

Kot je znano, se je hrvaško ministrstvo danes odzvalo na stališča, ki jih je glede vprašanja meje med državama in dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke (LB) objavilo slovensko zunanje ministrstvo v ponedeljek na svoji spletni strani. Po oceni Zagreba Slovenija po nepotrebnem in neprimerno izkorišča svoje članstvo v Evropski uniji in zvezi NATO kot element pogojevanja ali pritiska na Hrvaško.

Hrvaško ministrstvo se je znova zavzelo tudi za reševanje vprašanja meje na morju ob posredovanju tretjega. Ljubljani je tako predlagalo, da pristojni hrvaški in slovenski organi "pristopijo k pripravljalnim pogovorom s ciljem dosege dogovora o tem, da se za rešitev vprašanja meje na morju obrneta na mednarodno pravosodno telo". Parlamenta obeh držav pa bi se morala ob tem obvezati, da bosta odločitev slednjega sprejeli. Ob tem Zagreb dodaja, da je Sloveniji to uradno predlagal že oktobra in da je "slovenska stran že aprila lani javno sprejela tak način reševanja tega vprašanja, kar je oktobra letos potrdil tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek".