Bodo spremembe azbestnega zakona tudi širše sprejemljive?

Ljubljana - Potem ko je odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide že dvakrat prestavil obravnavo novele zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, jo bodo člani odbora na današnji seji predvidoma vendarle pripravili za novembrsko zasedanje državnega zbora. Glede na številne pripombe bodo člani odbora zakonsko novelo predvidoma dopolnili s pripombami vlade in Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, s čimer naj bi bile spremembe zakona tudi širše sprejemljive.

Novelo zakona je v parlamentarno proceduro vložila skupina koalicijskih poslancev s prvopodpisanim Francem Žnidaršičem (DeSUS). Z njo naj bi izenačili obolele za azbestozo, ne glede na to, ali so zboleli na delovnem mestu ali zaradi vplivov v okolju. Obstoječi zakon se namreč omejuje le na osebe, ki so bile zaposlene v gospodarskih družbah, ki so predelovale ali skladiščile azbest oz. azbestne izdelke, in na delovnih mestih, kjer so bile izpostavljene azbestu. Zato vlagatelji novele predlagajo, da se uporaba določb zakona razširi še na osebe, ki so živele v okolju, v katerem so zbolele zaradi izpostavljenosti azbestu.

S predlogom novele se ne razširja obseg pravic, ki jih določa zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom, poudarjajo vlagatelji novele. Spremembe po njihovih navedbah omogočajo pravice tudi tistim, ki ne opravljajo dela z azbestom, temveč živijo v okolju, v katerem so bili prizadeti zaradi azbesta. Res je sicer, da takšna rešitev ni skladna z naslovom zakona, vendar bi bilo dopustno, da se takšna pomanjkljivost dopusti, dokler se navedena problematika ne reši s sistemskim zakonom, je zapisano v obrazložitvi zakona.

Člani odbora so obravnavo novele že dvakrat prestavili, zadnjič na predlog prvopodpisanega predlagatelja. S prestavitvijo naj bi namreč dobili čas, da skupaj z vlado in Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa pripravijo popravke zakona, ki bi tako dobil širšo podporo.

V vladi menijo, da bi bilo najprej treba opraviti raziskave o vplivu azbesta na okolje

Vlada je sicer v svojem mnenju zapisala, da zakonski noveli ne bo nasprotovala, če bi predlagatelj jasno opredelil merila za priznavanje pravic okoliškim prebivalcem. Ker v zakonu ni mogoče določiti, v kakšni oddaljenosti od gospodarskih družb je območje še onesnaženo, predlagatelji namreč predvidevajo, da bi bi bilo treba zdravniške preglede omogočiti vsem prebivalcem Slovenije. Po mnenju vlade je takšna določba preširoka. V vladi prav tako menijo, da bi bilo najprej treba opraviti raziskave o vplivu azbesta na okolje ter na njihovi podlagi določiti merila in krog možnih uporabnikov. Poleg tega pa bi bilo treba omejiti pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji samo na delavce, saj gre za poklicno bolezen.

Tudi v Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa imajo do predlaganih rešitev precej pomislekov. Kot so zapisalo v mnenju, je dikcija zakonske novele nejasna. Ni namreč jasno, kaj je okolje gospodarskih družb, poleg tega pa bi zakon izključil tiste, ki zbolijo za težko obliko bolezni, saj so živeli v gospodinjstvu z delavcem, čeprav ne v okolici tovarne. Na inštitutu se sprašujejo še, kam se štejejo vsi ostali primeri nepoklicne izpostavljenosti azbestu ter ali se kot "okoljska" bolezen priznajo vse "azbestne" bolezni".

V današnji razpravi bodo tako člani odbora poskusili v zakon vključiti pripombe vlade in inštituta, medtem ko sta poslanski skupini opozicijskih SD in LDS na zakon vložili nekaj dopolnil, ki vključujejo zahteve Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije.